Zadnje leto in pol se zdi, kot da so vse ostale bolezni izginile in da je govora le še o covidu. Pa vendar narašča število primerov tako imenovane »mišje mrzlice«, ki na samem začetku lahko spominja na okiužbo s koronavirusom.

HMRS (hemoragična mrzlica z renalnim sindromom) oziroma mišjo mrzlico povzročajo hantavirusi.

Običajno virus kroži v naravnem okolju med glodavci, mišmi, voluharji, podganami, ki so kronični nosilci. Povečano število le-teh običajno povzroča povečano število obolenj, ljudje pa smo naključni gostitelji virusa.
Bolezen se namreč na človeka prenese preko vdihavanja virusov, ki so v delcih izločkov glodavcev, s temi pa se okuži okolje, voda in hrana.
Virus se ne prenaša iz človeka na človeka.

Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) je bilo v letošnjem letu zabeleženih rekordno število primerov mišje mrzlice. Glavna žarišča mišje mrzlice so goriška regija, jugovzhodna Slovenija in osrednjeslovenska regija.

Inkubacijska doba, znaki in simptomi bolezni

Od okužbe do pojava znakov lahko mine 2 do 4 tedne, lahko pa tudi nekaj dni do dveh mesecev.
Visoka vročina, mrzlica, močan glavobol in hude bolečine v ledvenem predelu in trebuhu spremljajo prvo fazo te bolezni.
Pojavijo se tudi bolečine pri gibanju očesnih zrkel, očesne veznice so močno pordele, oboleli pa je v obraz rdeč, kot bi bil opečen od sonca.
Pojavijo se lahko tudi motnje zavesti, krči, krvavitve v koži in sluznicah. Kasneje lahko sledijo znaki odpovedi ledvic.
Zdravljenje je simptomatsko in podporno, saj cepiva še ni na voljo. Bolniku znižujejo povišano temperaturo, skrbijo, da ne pride do dehidracije, po potrebi jih priključijo tudi na dializo.

Ob poznem ukrepanju se bolezen lahko konča s smrtnim izidom.

Preprečevanje

Če naletite na mrtvega glodavca, se ne ustavljajte, ne prijemajte in ne pospravljajte trupla in se ne zadržujte v njegovi bližini.
Več o nasvetih za preprečevanje okužb si lahko preberete na NIJZ.

Foto: Profimedia