31. januar – Življenje brez kajenja

31. januar 2022
31. januar – Življenje brez kajenja

31. januar – Življenje brez kajenja

31. januar 2022

Vsako leto 31. januarja obeležujemo dan brez cigarete, ko kadilce spodbudimo k opustitvi kajenja.

Podatki kažejo, da se razširjenost kajenja v Sloveniji sicer zmanjšuje, a še vedno kadi vsak četrti odrasli prebivalec Slovenije. Opustitev kajenja prinese številne koristi za zdravje v vsakem starostnem obdobju, v času covida–19 pa pomeni pomembne dodatne koristi za zdravje. Mnogi posamezniki težko prenehajo s kajenjem, še posebej, če poskušajo kajenje opustiti sami, brez pomoči. Vsem kadilcem, ki želijo opustiti kajenje, svetujemo, da se vključijo v številne brezplačne programe za opuščanje kajenja v Sloveniji.

Kadilci imajo tudi v času covida-19 na voljo več vrst pomoči pri opuščanju kajenja

Spletna raziskava (SI-PANDA) je pokazala, da v času pandemije covida-19  precejšen delež kadilcev, kadi več kot pred njo.. Kajenje prispeva k težjemu poteku okužbe s koronavirusom, zato bi bilo dobro, da bi čim več kadilcev opustilo ali vsaj zmanjšalo kajenje. »Vendar je pandemija in z njo povezani ukrepi, povzročila, da se je zmanjšala tudi dostopnost do različnih oblik pomoči pri opuščanju kajenja, saj so Sloveniji brezplačna. Podatki kažejo, da se na individualna svetovanja in skupinski programi za opuščanje kajenja v Zdravstveno-vzgojnih centrih (ZVC) in Centrih za krepitev zdravja (CKZ) še vedno omejena. Želeli smo, da bi bila ta vrsta pomoči spet vzpostavljena čim prej, vendar so se omejitve potegnile tudi v leto 2021 in v naprej je vse odvisno od poteka pandemije. Na spletni strani Skupaj za zdravje so dostopni kontaktni podatki centrov, kjer lahko preverite trenutno izvajanje programov,« je povedal dr. Tomaž Čakš z Nacionalnega inštituta za javno zdravje.

Ves čas pa je dostopen brezplačen svetovalni telefonu za opuščanje kajenja 080 27 77, ki nudi tudi dalj časa trajajočo pomoč in podporo svetovalcev pri opuščanju kajenja preko telefona. Telefon deluje vsak dan, tudi ob koncih tedna in praznikih, med 7. in 10. uro ter med 17. in 20. uro. Klicalci seveda lahko pokličejo večkrat in prejemajo podporo svetovalk in svetovalcev, dobijo lahko tudi vse potrebne informacije, kako se lotiti opuščanja kajenja, katere so tehnike in metode, ter kam se lahko še obrnejo po pomoč. Dr. Tomaž Čakš z Nacionalnega inštituta za javno zdravje je še dodal, »Svetovanje za opuščanje je dostopno tudi na forumu Med.Over.Net, na voljo sta brošuri Izzivi opuščanja kajenja in Ne bom več kadil, ne bom več kadila, več informacij lahko kadilci najdejo tudi na spletni strani Skupaj za zdravje«. V lekarnah so na voljo različne oblike nikotinskega nadomestnega zdravljenja (žvečilke, obliži in inhalatorji), ki lahko olajšajo odtegnitvenega simptome. Druga zdravila pa lahko na recept predpiše osebni zdravnik.

Programe opuščanja kajenja izvajajo tudi nevladne organizacije

»V Slovenski zvezi za javno zdravje, okolje in tobačno kontrolo v letošnjem letu izvajamo svetovanja in delavnice za opuščanje kajenja, tako za odrasle, kakor tudi v osnovnih in srednjih šolah. Mlade spodbujamo, da ostanejo nekadilci, tudi preko spletne nekadilske zaobljube na naši spletni strani. Evropske smernice za zdravljenje mladostnikov z nikotinom navajajo, da imajo najstniki, ki se udeležijo programa za opustitev kajenja v skupini, dvakrat več možnosti, da prenehajo kaditi. Ob  tem je pomembna psihosocialna podpora okolja in okolje brez pasivnega kajenja. Slednje spodbujamo tudi s svetovanjem staršem,« je povedala Maja Lovše, strokovna sodelavka Slovenske zveze za javno zdravje, okolje in tobačno kontrolo.

Opustitev kajenja prinese številne koristi za zdravje, še posebej v času covida-19

»Tobačni dim je kompleksna mešanica več kot 5000 kemikalij/rakotvornih snovi/toksinov, ki povzročajo bolezni pri ljudeh. Kajenje je eden od dejavnikov tveganja za razvoj in poslabšanje bolezni dihal, vključno z okužbami. Zlasti kajenje tobaka je eden od glavnih dejavnikov bolezni dihal, ki vključujejo kronično obstruktivno pljučno bolezen (KOPB) in pljučni rak,« sta povedali doc. dr. Mihaela Zidarn in doc. dr. Saša Kadivec iz Univerzitetne klinike za pljučne bolezni in alergijo Golnik.

Celoten prispevek si lahko preberete na spletni strani Nacionalnega inštituta za zdravje.

Foto: Profimedia

Avtor
Piše

Style. Več novic