Preplet besed “plasti za plastjo” in “čas” je odzvanjalo s strani Urške Centa, ki je skupaj s katalonsko violončelistko in vokalistko Albo Haro ustvarjala živo glasbeno delo, zasnovano posebej za kolekcijo Draž.
Kolekcija Palimpsest je združevala pletene teksture, ki so tudi najbolj neobstojne in s tem naglasila, da so najlepše tiste, ki imajo krhke zanke in razparane robove. Ti neuspešni poskusi, ki ostajajo kot sled ustvarjalnega procesa so se vili tudi okoli pričesk in s tem ponazarjali, kako so prav napake čudovit del ustvarjalnega opusa.
Za razliko od spontanosti ustvarjalnega procesa pa je Maja Ferme z znamko Premium Ferme ponudila popotovnje v svet čiste krojaške perfekcije. Njena kolekcija se v celoti priklanja klasični ženski figuri z oprijetimi in premišljenimi silhuetami, ki ne dopuščajo odstopanj. Tu ne gre za skrivanje napak, temveč za praznovanje obrtniške natančnosti in prefinjenega razkošja.
Prevzeli so nas predvsem vrhunsko krojeni plašči s skulpturiranimi balonastimi rokavi, ki so kljub ekscentičnosti delovali izjemno ženstveno in šik. Znova pa je dokazala, da se njena stroga natančnost obnese tudi pri drapiranju oblek, ki so bile izjemno zapeljive.
Najbolj konceptualno zapeljiv pa je bil vsekakor trenutek, ko nas je manekenka na reviji Lana Krebsa naravnost s piste popeljala v zaodrje.
Oblikovalec je svoje sodelovanje z multimedijsko znamko naznanil zelo jasno, saj se nismo mogli načuditi torbam, ki jim je bila dodana futuristična funkcija ekranov telefonov in tablic, brez katerih bi bilo današnje življenje nepredstavljivo. V duhu pikslov in prelivajočih barv ekranov, ki so tako integrirani v naša življenja, je gotovo nastala tudi njegova živahna kolekcija
Da se lahko iz delavnice preselimo na pisto pa je dokazala Petra Grmek Green, ki deluje pod znamko Workhorse Wear. Modeli so nosili delovna oblačila, ki so trajnostna, funkcionalna in predvsem udobna. Utility je tu dokaj dobesedno prenesen v vsakdanje življenje, saj oblikovalka delovno estetiko pretvarja v modni izraz, v katerem se meje med funkcionalno opremo in visoko modo popolnoma izbrišejo.
Med mimohodom so kraljevali predvsem kombinezoni in kosi, obdelani z učinkom “umazanih” premazov. Materiali na hlačah so delovali, kot bi bili potopljeni v temno olje ali sajast odtis avtomehanične delavnice, kar je oblačilom dalo surov pečat. Celoto so dopolnjevali grafični potiski na majicah ter nedokončani robovi, ki so poudarili industrijsko estetsko nepopolnost.
Prav popolnost pa je na piedestal postavila Patricia Pie, ki je prikazala kolekcijo z izjemno dodelano noto. Njena ženska je kraljica piste in velika ljubiteljica mode. Opolnomočena ženska oblačila so nas tudi tokrat prevzela prav zaradi nekompromisne elegance in krojih, ki poudarjajo žensko postavo.
Zaljubili smo se v komplet, ki se igra s proporci in elementi moške garderobe, a kljub temu deluje izjemno ženstveno. Oprijeta obleka z vgrajenim korzetnim delom in detajlom pentlje ter ujemajočim strukturiranim suknjičem je bila nekaj resnično posebnega.
Najbolj pozna ura pa je bila rezervirana za kolekcijo, pod kateri se je podpisal ekstravagantni Milan Gačanovič Gacho. V ospredje je postavil konstruirana oblačila, s katerimi se umetnik odmika od sledenja trendom, saj stavi predvsem na dobro krojaštvo.
Gacho Couture je v naš prostor prinesel (sicer zgolj) pet močnih look-ov, ki so navdušili z elementarno močjo. Barvno paleto je zgradil na čisti osnovi primarne rumene in rdeče ter nevtralne črne in bele. Te temeljne barve so poudarile dramatičnost krojev in pokazale, da visoka moda včasih potrebuje zgolj jasne linije, vrhunsko konstrukcijo in neukrotljivo umetniško vizijo
