Ker se je izraz narcizem iz psiholoških učbenikov znašel v naših medijih in vsakdanjem jeziku, mnogi mislijo, da so z narcisoidnimi ljudmi že imeli opravka. Slab bivši, šef tiran, neroden sosed, …
Navsezadnje obstaja razlaga za dejstvo, da z določenimi ljudmi ne moremo imeti sproščenega, mirnega odnosa, tudi, če smo najboljše volje na svetu: po vsej verjetnosti so to narcisi.
A pravzaprav je velika verjetnost, da niso. Narcizem je razmeroma redka osebnostna motnja, ki večino bolnikov prej ali slej pripelje do iskanja strokovne pomoči, saj brez terapije zelo težko vzdržujejo odnose in sodelujejo v družbenem življenju.
Lahko pa se zgodi, da slab bivši, tiran šef ali neprijeten sosed vseeno kaže narcistične lastnosti ali nagnjenja – prav tako jih lahko mi sami, saj smo skoraj vsi nagnjeni k narcizmu.
Podobno je s številnimi duševnimi motnjami: imamo opravka s kontinuumom, na katerem na neki točki psihologi diagnosticirajo motnjo. Ne da bi sami prišli prav do tega ekstrema, pa se lahko nekatere značilnosti te motnje pokažejo v blažji obliki.
Kadar pa opazimo nagnjenost k motnji, čeprav (še) ni povsem razvita, moramo biti previdni in pozorni, saj se te težnje lahko okrepijo in naše vzorce obnašanja utrdijo v napačno smer omenjenega kontinuuma. Ameriški psiholog Jamie Cannon za Psychology Today navaja štiri znake, ki kažejo na nagnjenost k narcizmu.
4 znaki, da imate lastnosti narcisa
Druge ljudi izkoriščate za svoje namene
Vplivanje na ljudi ali situacije, ki nas zanimajo, ni ne nenavadno, ne patološko, ne narcistično – vendar po mnenju psihologa postane zaskrbljujoče, ko to postane rutina in zaradi tega ne čutimo kesanja ali potrebe po tem, da se moramo odkupiti.
Ko se ujamemo v presojo odnosov na podlagi tega, koliko nam koristijo, ne pa tega, kar nam pomenijo, je to znak, da moramo postati pozorni na svoja nagnjenja. Izkoriščanje bližnjih ljudi je lahko pokazatelj narcistične osebnosti.
Vaši občutki so edini, ki štejejo
Po eni strani je pomembno in pravilno, da poskrbite zase in pazite, da ne postanete odvisni od drugih. Vendar pa je v zdravih odnosih ta skrb zase idealno uravnotežena s skrbjo za drugo osebo. Če postavimo svoje dobro počutje nad dobro počutje našega prijatelja, partnerja ali ljubljene osebe, pri čemer nam ni več mar, kako se počutijo, in preprosto pričakujemo, da se bodo oni prilagodili nam, je to velika rdeča zastava.
Imate dvojna merila
V idealnem primeru se do drugih obnašamo tako, kot pričakujemo ali zahtevamo od druge osebe, da se bo obnašala do nas. Na primer, če od njega zahtevamo, da je vedno točen, bi bilo neprimerno, da zamujamo na zmenek. Če stvari počnemo drugače, če drugim postavljamo pričakovanja, ki jih sami ne izpolnjujemo, ali če si odpustimo stvari, za katere drugim nikoli ne, je lahko v ozadju velika narcistična težnja.
Vseeno vam je, kako se drugi počutijo
Čeprav včasih morda drugi osebi ne dajemo prostora za izražanje čustev in nismo videti radovedni, nas vseeno zanima razumevanje čustev in perspektiv naših ljubljenih. Empatija je bistvena za našo skupnost in ustvarja povezavo, ki je bistvena za naš odnos.
Če pa nas motijo občutki in občutljivost naših bližnjih, če nam je vseeno, kaj čutijo, lahko to razkriva nagnjenost k narcizmu, ki nas lahko prej ali slej pripelje do težav in izolacije od drugih.
Mi in drugi
Večina ljudi se nagiba k povezovanju s skupino, ki jo vidijo kot dobre ljudi, pri čemer se distancira od drugih skupin, ki predstavljajo slabe ljudi. Pomaga nam urediti svet in nam daje jasnost in identifikacijo.
Toda realnost ni tako preprosta. Dobro in zlo sta naša lastna izuma in tudi njune interpretacije. Prehodi med njima pa so tekoči. Kategorije so redko ostro razdeljene, in ko obstajajo, je to samo zato, ker smo nekje bolj ali manj poljubno potegnili mejo, da stvari poenostavimo.
Ne glede na to, ali je nekdo psihopat, narcis, energetski vampir ali nogometni navijač, imamo z vsemi temi ljudmi več skupnega, kot si včasih priznamo. Pametno je, da se osredotočimo na razlike med nami. A škodilo ne bo, če tudi kdaj poiščemo podobnosti.
Prispevek je bil objavljen na miss7.
