Vedno se zdi, kot da dan nima dovolj ur. Kar nobene naloge ne uspete dokončati, ali pa se zdi, da morate vsak dan delati pozno v noč. Za kakršne koli druge obveznosti ali druženja pa ste ob koncu dneva ali tedna preprosto preveč utrujeni. Vam to zveni boleče znano?

Mnogi ljudje doživijo podobne dneve zaradi teh šestih navad, ki nas na skrivaj delajo nesrečne. Vendar ni treba, da je tako.

Nenehno preverjanje vašega telefona

Naši telefoni so vedno z nami, pripravljeni ponuditi motnjo, da se izognemo bolečini, ko počnemo tisto, česar ne želimo. Nenehna obvestila in želja po preverjanju naših telefonov motijo našo osredotočenost, čas, potreben za dokončanje naloge, pa občutno podaljšajo. Nato se počutimo nezadovoljni, ker smo se prepustili motnji in nismo storili tistega, kar bi morali.

Najboljše je, da telefon utišate ali pa odstranite aplikacije, ki vas najpogosteje zamotijo. Ko zapiska obvestilo in vas telefon vabi v skušnjavo, zaprite oči in zadihajte, recite si, da če bo potreba še vedo tam, lahko telefon preverite čez 10 minut.

Odlašanje

Če stvari odlagamo na zadnji trenutek, povečamo stres in postanemo nezadovoljni sami s seboj. Vendar ljudje odlašajo, ker se nočejo ukvarjati z nelagodjem, ki ga povezujejo z izvajanjem projekta, saj se pojavijo čustva, kot so tesnoba, negotovost ali dolgočasje.

Zagotovo poznate ljudi, ki se označujejo, ali pa se celo sami označujete za “serijske prokrastinatorje”. Toda odlašanje ni lastna človeška lastnost. To je problem uravnavanja čustev. Velika večina se nas lahko nauči bolje uravnavati svoja čustva.

Ko začutite notranji sprožilec, kot je tesnoba, negotovost ali dolgočasje, poskusite to: opredelite, kaj čutite, in to zapišite, nato pa raziščite to čustvo z radovednostjo, namesto s prezirom. Ne izključite občutka; z namernim izogibanjem specifičnim mislim postanejo te bolj vztrajne.

Za načrtovanje dnevnih opravil v koledarju lahko uporabite tudi časovni okvir, ki je veliko bolj učinkovita tehnika upravljanja s časom kot seznam opravil. Ko vaš dnevni red pokaže, da je čas, da se lotite naloge, je pomembno, da mu sledite.

Počutili se boste bolje, če se boste osredotočili na nalogo in jo dokončali, namesto da bi podaljševali nelagodje, ker je niste opravili!

Primerjanje sebe z drugimi

Vsi smo izkusili zavist in negotovost, ko smo se primerjali z drugimi. Občutek ljubosumja, ko gledamo življenja drugih na družbenih medijih, lahko poslabša naš FOMO (“Fear of missing out”) oz. strah pred zamudo.

FOMO je notranji sprožilec, ki nas lahko pripelje do motenj. Občutek, da se ima nekdo drug bolje ali živi bolj razburljivo življenje, nam lahko prepreči, da bi cenili to, kar imamo, in si prizadevali za izboljšanje sebe.

Prav tako lahko povzroči, da si prizadevamo za stvari, ki si jih drugi želijo, na primer za luksuzne stvari. Takšna motivacija je zunanja – odvisna je od dejavnikov zunaj nas – in ni vedno najboljši motivator. Zaradi izrazitega uživanja se nekaj časa počutimo dobro, vendar ta občutek vedno zbledi. Zunanja motivacija lahko celo vpliva na to, da sledimo službam ali ciljem, ki si jih v resnici ne želimo.

Notranja motivacija je želja narediti nekaj zaradi sebe; samo dejanje je nagrada. Namesto, da se osredotočate na uspeh drugih ljudi in njihovo odobravanje vas, se osredotočite nase. Poiščite notranjo motivacijo v svojih dejanjih.

Osredotočanje na negativne dele življenja

Ljudje smo nagnjeni k osredotočanju na negativno in pogosto premlevamo slabe izkušnje.

Ta dva psihološka dejavnika nam pomagata, da se učimo iz preteklih izkušenj. Po drugi strani pa lahko razmišljanje o negativnih mislih in izkušnjah vodi v negativno miselnost. Na primer, če imate dan nizke produktivnosti, je najmanj produktivna stvar, ki jo lahko naredite to, da se sramujete – to je mentalna past. Sram vas bo samo zmedel in ohranil začaran krog.

Vadba introspekcije za doseganje samozavedanja je močno orodje za spopadanje z negativnimi mislimi. Introspekcija dostopa do vaših misli in občutkov, samorefleksija vam omogoča, da jih predelate, na podlagi pridobljenih spoznanj pa lahko ukrepate.

Če se zavedate samega sebe, povečate svojo sposobnost obvladovanja svojih čustev. To vam ne bo pomagalo samo pri boju proti s stisko, ampak bo tudi zmanjšalo stres in tesnobo ter povzročilo večji občutek dobrega počutja.

Pomanjkanje postavljenih meja

Neuspeh pri postavljanju meja pri delu, prijateljih in družini lahko povzroči izgorelost ter izčrpanost energije, ustvarjalnosti in motivacije.

Razmislite o svojem življenju na treh področjih: vi, vaše delo in vaši odnosi. Znotraj vsake življenjske domene so vrednote ali lastnosti osebe, kakršna želimo biti.

Vse življenjske domene bi morale imeti prostor v vašem koledarju; če tega ne storite, se boste počutili neuravnovešene in izčrpane, ker nezmožnost živeti v skladu z našimi vrednotami moti potek našega življenja.

Ko enkrat prepoznate svoje vrednote, jih lahko udejanjite in zadovoljite svoje potrebe. Časovno omejen koledar vizualizira vaše dneve in vas prisili, da ste realistični glede tega, koliko časa imate. Prisili vas k sprejemanju odločitev in postavljanju meja. Na primer, vsako sobotno jutro je rezervirano za vašo družino, službene naloge pa se izvajajo samo med 8. in 17. uro od ponedeljka do petka.

Zanemarjanje samooskrbe

Nezmožnost skrbi za naše fizično in duševno zdravje vodi do občutka izčrpanosti in nesreče, imenovanega izgorelost.

Vendar je skrb zase v središču prej omenjenih treh življenjskih področij, saj sta drugi dve odvisni od vašega zdravja in dobrega počutja. Če ne skrbite zase, trpijo vaši odnosi in vaše delo ni najboljše.

Vadba, spanje, uživanje zdravih obrokov in preživljanje časa s hobiji, kot so branje, pletenje ali vrtnarjenje, so načini, kako vlagati vase.