Inteligentni posamezniki nikoli ne dajejo videza, da bi bili prav hudo srečni. Četudi imajo ljubečega partnerja, na videz urejeno in celo za okolico srečno družinsko življenje, imajo uspešno kariero, jim vendarle v njih ne dovoljuje, da bi čutili srečo in zadovoljstvo nad življenjem, ki ga živijo.

Znanstveniki so našteli 6 možnih vzrokov, zakaj so zelo inteligentni ljudje tako redko srečni.

Ernest Hemingway je nekoč dejal: “Srečen in obenem inteligenten človek – to je nekaj najredkejšega, kar sem kdaj videl.”

1. Inteligentni ljudje preveč analizirajo vsako stvar

Posamezniki z visokim inteligenčnim koeficientom so nagnjeni k temu, da ves čas razmišljajo in analizirajo vse, kar se jim dogaja v življenju. To zna biti zelo izčrpavajoče, še posebej, ker je njihov um naravnan tako, da jih misli avtomatično vodijo do najslabših možnih zaključkov oziroma neželenih izidov. Morda ste tudi sami že slišali izraz ‘blagor ubogim na duhu’. Resnično se zdi tako da manj kot človek ve, manj razmišlja, manj ga boli in je bolj brezskrben in srečen. To najbrž pojasnjuje nenehen nasmeh na obrazih najrevnejših in najmanj izobraženih prebivalcev tega sveta, za katere se zdi, da niti ne vedo, kaj se v svetu sploh dogaja in so posledično neobremenjeni.

Nevednost je lažja. Tisti, ki preveč razmišljajo, zelo dobro vidijo, kako se svet v resnici vrti, kakšni so resnični motivi naših najbližjih in celo prijateljev, kaj šele neznancev, od katerih praviloma že sicer pričakujemo sebičnost. Preveč razmišljanja, še posebej o usodi sveta, perečih tematikah in filozofskih dilemah, jih včasih pripelje do obupa in se počutijo, kot bi jih zalil ogromen ocean razočaranja.

2. Imajo zelo visoka pričakovanja

Inteligentni posamezniki vedo, kaj želijo in se ne bodo sprijaznili z ničemer, kar je manj od tega, ne glede na področje življenja. Veliko težje dosežejo zadovoljstvo s svojimi dosežki in v svojih razmerjih (tudi intimnih). Za povrh posamezniki, ki se ponašajo z briljantnim teoretičnim umom, velikokrat trpijo zaradi šibke praktične izvedbe. Njihov pogled na svet je včasih moteče idealističen (kadar niso v breznu obupa, ko vidijo vse črno). Ko njihova pričakovanja trčijo ob surovo resničnost sveta in spoznajo, kaj se skriva v jedru dogajanja in kaj pod maskami ljudi, ki jih srečujejo, so neizogibno hudo razočarani.

3. Trpinčijo sami sebe

Še en razlog, da ne znajo biti srečni, je, da so inteligentni posamezniki trdi in zahtevni predvsem do samih sebe. So svoj najhujši kritik in svoj največji nasprotnik. Ne znajo se potrepljati po ramenu in samega sebe spodbujati. Globoko razmišljujoči in inteligentni posamezniki ves čas analizirajo sami sebe in razčlenjujejo svoje obnašanje, strogi so do samih sebe, kot da bi načrtno iskali še dodatne stvari, za katere bi se lahko krivili. Inteligentni posamezniki velikokrat doživijo spominske prebliske iz preteklosti, ki jih dobesedno mučijo in razjedajo. V njih prebudijo krivdo, nezadovoljstvo in druga negativna čustva, ki so strup za srečo.

4. Resničnost jim ni dovolj

Ljudje z višjim IQ so vedno v iskanju nečesa večjega. Najgloblji in najbolj sanjaški med njimi se ne zadovoljijo le s tem. Njihov nemiren um in domišljija jim ne dovoli, da bi se samo sprostili in uživali vse dobro, kar jim pride na pot. Resničnost s svojo duhamorno trivialnostjo je zanje preveč dolgočasna. Ti ljudje hrepenijo po nečem globljem, bolj fantastičnem, idealističnem in večnem, po vsem, česar v resničnem svetu ne bodo nikoli našli. Mnogokrat se počutijo, kot da ne spadajo na ta planet ali da bi se morali roditi v drugem časovnem obdobju.

5. Izkušajo pomanjkanje globje komunikacije in razumevanja

Ko te nekdo zares in popolnoma razume je najbrž ena najlepših izkušenj, ki jih lahko doživimo. Kako tolažeče je sedeti obdan z ljudmi, ki te globoko razumejo, v miru in intimi imeti pomenljiv pogovor in ko oseba na drugi strani popolnoma razume tvoje ideje in s teboj deli enak pogled na svet. Inteligentni posamezniki žal to izkušnjo doživijo redko, zato se mnogokrat počutijo osamljene in nerazumljene.

Znanstveno je dokazano, da imajo ljudje z visokim IQ manj potrebe po druženju in so v veliki meri samozadostni. To ne pomeni, da ne cenijo dobre družbe, zabave in izvrstnega pogovora. Manj jih zanimajo površne debate in v današnji instantni družbi lažnih profilov in smehljajev jim je zato toliko težje najti odličnega sogovornika in nekoga, ki bi jih globoko razumel.

6. Veliko jih trpi zaradi psiholoških težav

Določene psihične motnje, denimo tesnoba oziroma anksioznost, depresija in bipolarna motnja so povezani z visokim IQ. Prav tako so bolj nagnjeni k t.i. eksistenčni depresiji, ki je najpogosteje rezultat pretiranega razmišljanja. Tisti, ki ves čas razmišljajo in analizirajo, se bolj zavedajo vsega okoli sebe, vključno z vprašanji o življenju, smrti in pomenu obstoja. To je dovolj, da začnejo ponovno premlevati o svojem življenju in postanejo (na videz brez razloga) žalostni.