Kaj lahko storite, da bi otroka čim bolje zaščitili pred virusi? Na svet pridemo z imunskim sistemom, ki je še precej »neizkušen«, zato so v prvih letih življenja bolezni precej pogoste. Otroci počasi krepijo svojo odpornost z nenehnim spopadanjem z virusi in mikrobi, zato mnogi pediatri menijo, da je šest do osem prehladov, vnetij ušes in podobnih bolezni na leto precej normalen pojav.

Kljub temu pa nekatere zdrave navade, kot so uživanje več zelenjave, dovolj spanja in redno umivanje rok, krepijo imunski sistem otrok. V nadaljevanju vam predstavljamo sedem načinov, kako okrepiti otrokov imunski sistem.

1. Več sadja in zelenjave

Korenje, stročji fižol, pomaranče, jagode. William Sears, doktor medicine, avtor knjige The Family Nutrition Book, pravi, da sadje in zelenjava vsebujeta karotenoide, to so  fitonutrienti, ki krepijo odpornost. Fitonutrienti lahko v telesu povečajo proizvodnjo belih krvničk, ki se borijo proti okužbam, in interferona, protitelesa, ki prekriva celične površine in preprečuje, da bi virusi vdrli v telo. Študije kažejo, da lahko prehrana, bogata s fitonutrienti, ščiti tudi pred kroničnimi boleznimi, kot so rak in bolezni srca v odrasli dobi. Otroka že od malih nog navajajte, da pri vsakem obroku zaužije tudi nekaj sadja ali zelenjave.

2. »Spanec je boljši kot žganec«

Star pregovor, ki pove veliko o tem, kako pomembno je spanje. Študije kažejo, da so odrasli zaradi pomanjkanja spanja lahko bolj dovzetni za bolezni, saj se zmanjša število naravnih celic, ki ščitijo pred različnimi mikrobi. Enako velja tudi za otroke, poudarjajo mnogi pediatri. Spalna higiena in disciplina igrata veliko vlogo pri zdravju otrok.

Koliko spanja potrebujejo otroci? Dojenček potrebuje do 16 ur spanja, malčki od 11 do 14 ur, predšolski otroci pa od 10 do 13 ur.

3. Dojenje

Materino mleko vsebuje protitelesa in bele krvničke, ki krepijo odpornost. Dojenje varuje pred ušesnimi infekcijami, alergijami, drisko, pljučnico, meningitisom, okužbami sečil in sindromom nenadne smrti dojenčkov. Študije kažejo, da lahko okrepi tudi otrokovo možgansko moč in ga pomaga zaščititi pred sladkorno boleznijo, odvisno od inzulina, Crohnovo boleznijo, kolitisom in nekaterimi oblikami raka pozneje v življenju. Kolostrum, redka rumena tekočina, ki priteče iz prsi v prvih dneh po rojstvu, je še posebej bogat s protitelesi, ki se borijo proti boleznim.

4. Družinska vadba

Raziskave kažejo, da vadba pri odraslih povečuje število naravnih celic, ki ščitijo – in redna telesna dejavnost lahko na enak način koristi tudi otrokom. Otroci potrebujejo ogledalo, zato bodite dober zgled svojim otrokom. Vadite z njimi, spodbujajte jih pri športu, če je možno, se gibajte na prostem vsak dan, tudi pozimi. Kolesarjenje, pohodništvo, poleti plavanje, košarka, rolanje – za vsak okus nekaj.  

5. Varujte se širjenja bacilov

Tehnično gledano umivanje rok ne krepi odpornosti, je pa pomembno pri preprečevanju širjenja okužb. Poskrbite, da si bodo otroci pogosto umivali roke – in to z milom. Posebno pozornost namenite njihovi higieni pred in po vsakem obroku ter po igri zunaj, rokovanju z domačimi živalmi, izpihovanju nosu, po uporabi kopalnice in prihodu iz vrtca. Ko ste zunaj, lahko uporabite robčke za enkratno uporabo.

In še en dober nasvet pri spopadanju z mikrobi. Če otrok zboli, takoj zavrzite zobno ščetko. Otrok sicer ne more zboleti zaradi istega virusa, vendar pa ta lahko skače z ene zobne ščetke na drugo in okuži še ostale družinske člane. Če gre za bakterijsko okužbo, kot je streptokok, se lahko otrok ponovno okuži z istimi mikrobi, zaradi katerih je najprej zbolel. V tem primeru z zamenjavo zobne ščetke zaščitite otroka in preostale člane družine.

6. Nevarnost pasivnega kajenja

Če vi ali vaš partner kadite, je najbolje, da kajenje opustite oziroma ne kadite v prisotnosti otrok. Cigaretni dim vsebuje več kot 7000 škodljivih kemikalij. Otroci so bolj dovzetni za škodljive učinke pasivnega kajenja kot odrasli, ker hitreje dihajo, poleg tega pa je njihov naravni sistem razstrupljanja manj razvit.

Pasivno kajenje povečuje tveganje za sindrom nenadne smrti dojenčka, bronhitis, ušesne okužbe in astmo. Prav tako lahko vpliva na inteligenco in nevrološki razvoj.

7. Sodelovanje s pediatrom

Pediater bo presodil, kdaj je čas za antibiotik, zato ga ne nagovarjajte, da mu ga predpiše ob vsakem prehladu ali gripi. Kot vemo, antibiotiki zdravijo le bolezni, ki jih povzročajo bakterije. Večino otroških bolezni pa povzročajo virusi.

Nekateri starši menijo, da antibiotik ne more škoditi, kar je zmotno. Ravno zaradi pretirane rabe antibiotikov so se razvili sevi bakterij, ki so odporni na antibiotike, zato je navadno vnetje ušesa težje pozdraviti, če ga povzročajo trdovratne bakterije, ki se ne odzivajo na standardno zdravljenje.

Foto: Profimedia