To delo opravljajo reševalci z višin in globin, predstavil pa ga je Peter Podgornik, alpinist, gorski reševalec, jadralni padalec in še mnogo več ter soustanovitelj in član enote za hitro posredovanje (HRI). Da boste lahko njegovo delo spoznali čim bolj od blizu, a na varni razdalji, je za nas opisal tudi primer lažje reševalne intervencije in podal nasvete, kako lahko reševalcem delo olajšate.

Kdo so tisti, ki pomagajo reševati z višin in globin?

Vse več ljudi se zaveda pomena zdravega in aktivnega načina življenja, zato pogosteje zahajajo v naravo, obiskujejo gore in se ukvarjajo z raznimi športnimi aktivnostmi. Posledično se je povečalo tudi število nesreč, še posebej pri nekaterih bolj nevarnih, adrenalinskih vrstah športa.

Kot odgovor na večje število nesreč v naravi in večjo potrebo po usposobljenih reševalcih, so na območju Nove Gorice že pred dvajsetimi leti ustanovili enoto za reševanje z višin in globin oz. enoto za hitro posredovanje, ki je takoj dobila tudi kratko ime HRI.

Pobudnika ustanovitve reševalne skupine HRI sta bila Bogdan Zoratti, svetovalec za zaščito in reševanje v mestni občini Nova Gorica in naš sogovornik Peter Podgornik.

“Člani enote HRI so alpinisti, jamarji, vodniki reševalnih psov, policist, radioamaterji, zdravniki in medicinski tehniki. Od našega začetka ves čas budno spremljamo intervencije in se skladno z njimi tudi dodatno izobražujemo ter usposabljamo,” pojasnjuje Peter Podgornik.

Nekaj članov enote HRI sodeluje tudi v vrstah gorske in jamarske reševalne službe Slovenije ter v različnih enotah z reševalnimi psi, nekaj pa se jih tudi aktivno ukvarja z jadralnim padalstvom, kar je za enoto izredno koristno.

Člani morajo imeti primerno znanje in gorniške oz. jamarske izkušnje, poznati pa morajo tudi teren, kjer najpogosteje sodelujejo pri intervencijah.

Predvsem pa je pomembno, da so fizično dobro pripravljeni in da lahko do ponesrečencev pridejo tudi in še posebej takrat, ko narava deluje drugače, kot v dobrih pogojih.

Člani se vsaka tri leta udeležujejo vaj iz helikopterskega reševanja  ̶ modul A, naučili so se dela z radijskimi postajami in z GPS-om. Prehodili so celotno območje, na katerem delujejo in rešujejo, z GPS-om so posneli številne, na kartah neznane poti in jih vnesli v svoje karte.

Te so dali tudi v širšo uporabo, saj je z njimi lažje bolj natančno določiti kraj nesreče, s čimer lahko reševanje steče prej in bolj uspešno. Če ste s padalom ujeti visoko v krošnjah dreves ali pa ste se pri pristanku poškodovali, je namreč čisto vsaka minuta lahko življenjskega pomena.

Dober reševalec potrebuje dobro opremo

Da lahko reševalci čimprej pridejo do vas ne glede na to, kako visoko ali globoko ste, v snegu, dežju ali ledu, je pomembno, da imajo ustrezno in kvalitetno opremo.

V nadaljevanju preberite, kaj vse sestavlja opremo enote za reševanje iz višin in globin ter tudi opis ene od intervencij, pri kateri so sodelovali njeni člani.