»Tisti brez prijateljev, ste se kdaj vprašali zakaj nimate nobenega prijatelja? Je to vaša krivda, način življenja, nedružabnost, asocialnost?« sprašuje uporabnica, ki pa jo tudi zanima, če so ti posamezniki karkoli poskušali spremeniti pri sebi in če je to sploh pomagalo.

V temi se je našlo kar nekaj ljudi, ki pa trdijo, da so taki že od nekdaj: »Jaz sem ugotovil da oddajam neko energijo od sebe, da ljudi odbija. V smislu pusti me na miru, nisem zainteresiran,« pravi eden izmed uporabnikov, dodaja pa, da mu je to v resnici všeč.

Nekateri pravijo, da se tako izognejo slabi družbi, drugi ljudem preprosto ne zaupajo: »Z možem imava nekaj skupne družbe, sosedov, niso pa to ljudje ki bi jih povabil na rojstni dan,. Sem se pa znebila takih, ko pokličejo ker z nekom morajo na pijačo, spet to ni za to da se družijo s teboj, ampak da je to prilika, da grejo ven, če nimajo nikogar drugega, si pa ti dober. Hkrati nikoli ne pokličejo spontano, pridejo v tvoj kraj, pa te ne pokličejo, da bi se za minuto oglasili. To so pa taki čudno ljudje , s katerimi nočem več imeti stikov. Nekaj stikov sem tudi jaz prekinila, ker so bili tako nekvalitetni odnosi, da se nisem dobro počutila.«

Ljudje so vedno bolj sebični

Velika večina uporabnikov opaža, da se dinamike v prijateljskih odnosih spreminjajo, ljudje pa so po njihovem mnenju vedno manj pripravljeni vložiti v odnos. » Ljudje smo vedno bolj čudni. Res čudni. Nobene spontanosti, držimo se zase. Jaz pokličem ,če grem v neki drug kraj, pokličem ljudi, da se na hitro oglasim ali samo da jih pozdravim po telefonu, če jih ni ali nimajo časa. Po drugi strani opažam, da tega z druge strani ni. Primer kolega, s katerim smo delali 10 let, kar je velika doba, tudi osebne pogovore imeli, sploh ko se je ločeval, se res dobro poznali, pa ti ne pove in skriva, ko ima novo partnerko čisto blizu tvoje soseske. On je živel precej stran. Prav smešna reakcija, ko ga srečaš na ulici, pa se dela, kot da je to slučajno. Pa je ta njegova čist fejst ženska, sama, nič nimata za skrivat. Ampak tako neiskreno obnašanje, da sem si prav rekla, sedaj pa samo še poslovni pogovori, klinc te gleda.«

Izdajstva so spremenila ljudi in njihovo željo po prijateljstvih: »Pa se mi je ena lepo sk***ala z mojim takratnim tipom (no, on z njo, bolj pravilno), kasneje je druga spet pecala mojega takratnega. So to prijateljice? Drage moje, moji, niso vsi ljudje ,ki jih poznate vaši prijatelji. Nekateri so vam nevoščljivi, drugi imajo od vas korist /…/ To je en tak flajšter za ego marsikoga…..Jaz imam veliko prijateljev……..tako si govorijo sami in objavljajo po vsem mogočem.«

Zelo veliko pa jih svoj čas preživlja samo s svojim partnerjem. » Z ženo nimava nobenih prijateljev. z nikomer se ne druživa razen z najožjimi domačimi … imava še kolege, ampak to so taki … če jih vidiš enkrat na pol leta, je čisto ok,« partner pa naj bi bil tako ali tako naš najboljši prijatelj.

V odnose je treba vlagati trud

»Prijatelja ne dobiš s pritiskom na gumb, ampak z večkratnim druženjem, odkrivanjem skupnih interesov itd… Eni so s prijatelji dnevno v stiku, eni ob koncu tedna. To ne pomeni, da se ves čas videvajo. Mogoče se pokličejo ali si pišejo,« pravi eden izmed uporabnikov. »To je vedno odločitev. Odloči se drugače.«

Za odrasle je vzdrževanje odnosov lahko dokaj težko, saj so v ospredju služba in otroci. Pogosto se zgodi, da ko ljudje odrastejo, se preselijo in tako izgubijo stike s svojimi prijatelji.

Prijateljski odnosi so kompleksni, vanje pa je treba vlagati čas. Raziskava časnika Personal Relationships kaže, da morata dve osebi skupaj preživeti vsaj 90 ur, da lahko postaneta prijatelja, in kar 200, da se lahko definirata kot dobra prijatelja.

Melita Kuhar strokovnjakinja za partnerske odnose in vzgojo otrok je za svojo svetovalnico napisala, da gre pri prijateljstvu tudi za neko stopnjo tveganja: »Ko namreč mi spoznavamo novega znanca in on nas, se moramo počasi osebnostno razgaljati in se kazati kakršni pač smo, kar pa morebiti v resnici našemu prijatelju sploh ni več všečno in seveda obratno.«

Ljudje si za prijatelje izbiramo tiste ljudi, ki imajo podobne interese kot mi. To pa seveda potrebuje vložen trud, saj se moramo med seboj spoznati, da sploh ugotovimo kaj nas druži.

Ljudje se lahko naučijo navezovati stike

»Jaz sem imela vedno v življenju od vrtca naprej eno prijateljco (eno do OŠ, drugo od 1-4 razreda in tretjo do sedaj), z več kot enim se nisem povezala, ker me je bilo strah, če me bodo sprejeli. razumeli, imeli radi. No, tri leta psihodinamske (to je pomembno, ker ni takega tipa, da ljudje sedijo na stolih v krogu) me je odprlo, sprostilo, sedaj sem drug člvek, ker me res ni več strah ljudi. Približuje se moja okrogla obletnica in če povem, da bi za 20. imela točno 2 osebi (tisto prijateljico in cimro iz štud.), ki bi ju povabila, sedaj pa se številka približuje 50 povabljencem, je to naravnost neverjetno,« opisuje ena izmed uporabnic.

Prijateljstvo pozitivno vpliva na nas

Strokovnjaki poudarjajo, da moramo iz svoje cone udobja. Prijateljski odnosi so koristni, saj človeku povečajo občutek pripadnosti, zmanjšajo stres in povišajo občutek sreče. Prijatelji pa nam v stiski tudi ponudijo pomoč, zavetje, razumevanje in nam pogosto tudi nastavijo ogledalo. Raziskave kažejo, da so tudi v času šolanja, prijateljstva pomembna komponenta pri uspehu. Otroci že samo z enim prijateljem so bili akademsko uspešnejši, kot otroci brez prijateljev. V raziskavi Karol Silve, pa so ugotovili, da se mladi v družbi prijateljev hitreje učijo, razmišljajo bolj abstraktno in so bolj pripravljeni tvegati.

Kako navezati stike?

Dale Carnegie v svoji knjigi ‘Kako dobiti prijatelje in vplivati na ljudi’ pravi, da se pridobivanje prijateljev začne s prijaznostjo.

Pokažite iskreno zanimanje: Avtor trdi, da je ključ pravilnega komuniciranja iskreno zanimanje za življenje drugih. Ljudje potrebujemo pozornost sogovornika, lažnost pa se takoj opazi. Poskusite si zapomniti čim več informacij o sogovorniku, to jim bo dalo vedeti, da vam je mar.

Spoštujte drugačno mnenje: V vsakem prijateljstvu pride do nestrinjanj, ni nujno, da je prijateljstvo dobro če se strinjate v vsem in vedno. Pomembno je, da sogovornika in njegovo drugačno mnenje spoštujete in ne dajete človeku občutka manjvrednosti.

Priznajte svoje napake: Carnegie v svoji knjigi opozarja, da ljudje, ki niso zmožni prevzeti krivde za svoja dejanja ali ne znajo priznati, da so se zmotili, odvračajo ljudi. Napake so človeške in nihče ni imun nanje, a pomembno je, da prevzamete odgovornost zanje.

Empatija – osnova plodnih odnosov: Avtor poudarja, da je empatija ena izmed ključnih lastnosti za uspešne odnose. Znati se morate postaviti na mesto sogovornika. Ste zmožni videti svet skozi oči druge osebe? Lahko razumete nekoga drugega? Si lahko predstavljate položaj druge osebe? Potem ste že na pravi poti.

Za prijatelje ni nekega recepta, ki vas avtomatično poveže z vsako osebo pod tem soncem. A ljudje smo družabna bitja, ki so rada razumljena in videna. Če date človeku občutek, da ga ne obsojate, ga razumete in vas zanima, ste že na dobri poti do novega prijateljstva.