Na forumu za pokojninsko zavarovanje je eden izmed uporabnikov pred kratkim povedal, da ne razume, zakaj stari nimajo denarja. »In zakaj je ta skupina tako ogrožena. A včasih se je manj zaslužilo kot danes? A je bila inflacija, pa jim je vse pobralo? A so bili razsipni? Vsak pameten da vedno nekaj na stran, za stara leta. Vedno je bilo tako. In vedno bo, ni važno, kakšne vojne in krizne situacije so,« se je spraševal uporabnik.
Vprašanje je izzvalo kar nekaj burnih odzivov: »Zato, ker so večino vtaknili v bajte in nehvaležne otroke, kot si ti,« se je odzval eden izmed uporabnikov. Mnogi pa so mu skušali razložiti, da so pokojnine za današnji življenjski standard prenizke.
Nizke pokojnine
»Česa ne razumeš? Penzije so nizke. Eni imajo 400€ in s tem morajo preživeti mesec. Če se jim pralni stroj pokvari, za novega porabijo vse prihranke ali pa so pač brez. Stroški za eno garsonjero v bloku so npr. 150€. Zračunaj koliko jim ostane. Zato pa v 30 let starih cunjah hodijo okoli in ugašajo radiatorje v blokih, da bi plačali čim manj,« je povedala ena izmed uporabnic in dodala, da ima sosedo, ki ima le 350€ pokojnine. »Nima otrok, neporočena. Kmetija že davno propadla, pa saj sploh ni bila njena. Živi v stanovanju od njenega brata. Niti v dom ne more, ker baje občina doplačuje dom za take ljudi samo od določene cifre dalje. Morala bi imeti vsaj 450€ ali pa svoje stanovanje. Torej mora počakat, da bo popolnoma obnemogla. So ji rekli, da če ne bo šlo drugače, ko ne bo več zmogla, bo pač šla, ampak da bo tam v sobi s tremi drugimi- štiriposteljna soba. Zato še vztraja in si trga od ust. Dokler bo zmogla. Moja mama ji veliko pomaga, žal jih mnogo nima nobene pomoči. Še od lastnih otrok ne.«
Odgovornost države
Življenjski standard države se kaže v tem, kako dobro država poskrbi za vse svoje državljane. »Ne samo za otroke. Kako država in družba poskrbita za starejše in obnemogle je znak civilizacije in stopnje humanosti družbe in nacije. Na žalost nismo ne vem kako visoko,« je dejala ena izmed uporabnic. Pa vseeno mnogi dvomijo, da se z najnižjo pokojnino ne da priti čez mesec: »Nikogar v bližnjih krogih ne poznam, ki bi imel pokojnine samo 400 eur. Kaj so bili pa po poklicu? Vsak, ki je normalno delal vrsto let, z neko srednjo izobrazbo, mu danes pripada vsaj 700 eur. Kakšni poklici so bili, da je pokojnina 400 eur?«
A mnogi uporabniki pričajo o bližnjih, ki so se v zadnjih letih upokojili in ne prejemajo zadostnih pokojnin. Na trditev, da noben upokojenec ne dobiva manj od 600€ pa je ena izmed uporabnic odgovorila, da so tu še ljudje, ki nimajo polne delovne dobe. »Za frišne penzionerje pa jih je kar nekaj s polno delovno dobo, ampak z minimalcem – in potem pride na koncu izračun tak klavrn – tam mal čez 400 EUR. Za polno delovno dobo. Ti lahko jamrajo, medtem ko tisti stari penzionerji nimajo kaj. Če niso nič vplačevali, je še to, kar dobijo, podarjeno.«
Prag tveganja revščine
Stopnja tveganja revščine je v Sloveniji po zadnjih SURS-ovih podatkih 12-odstotna. Osebe katerih neto razpoložljivi dohodek na odraslo osebo je nižji od 703€, so izpostavljene tveganju revščine. Že takrat je bilo med vsemi 243 tisoč osebami, ki so živele pod pragom revščine, upokojencev kar 90 tisoč. Trenutna najnižja pokojnina je 246€, zagotovljena starostna pokojnina pa 581€. Tako nam je že na prvi pogled jasno, da za veliko upokojencev, sama pokojnina za preživetje ni dovolj.
Z daljšanjem življenjske dobe pa se tudi daljša obdobje zapravljanja denarja. Po ZPIZOVIH podatkih je v času osamosvojitve Slovenije pokojnina znašala 78 odstotkov povprečne neto plače, lani pa je ta znašala le še 57 odstotkov. Če se še spomnimo, se je včasih pokojnina izračunala na podlagi najboljših zaporednih 10 let, po trenutno veljavni zakonodaji se upošteva najboljših zaporednih 24 let.
Standard življenja se viša, s tem prihaja tudi inflacija, prihodki upokojencev, pa se nižajo. Letni prag revščine leta 2005 je bil 5.278€, povprečna pokojnina pa 69 odstotkov. Leta 2019 je prva številka narasla na 8.440€, druga pa padla na 57%. Starejši se vedno težje preživljajo in spopadajo z vedno večjimi stroški, za katere pa tudi prihranki počasi niso več dovolj.
Starejši v vedno večji stiski
Na Rdečem Križu so v lanskem letu poročali, da je med ljudmi, ki hodijo k njim po pomoč, vedno več starejših. Po pakete s hrano prihajajo starostniki z nizkimi pokojninami. Dokler sta v gospodinjstvu dva še gre, ko pa upokojenec ostane sam, postane težko.
S socialno stisko starejših pa se ukvarja tudi Projekt Vida, ki je delo Humanitarčka. Projekt opozarja na stiske starejših in jim ponuja tudi pomoč. Za revijo Mladina pa so povedali, da zadnja leta pokajo po šivih. Vedno več starejših bije bitko preživetja, vseeno pa se ne želijo izpostavljati.
Prepad med prihodki starostnikov in stroški preživetja postaja vedno večji. Prihranki niso vedno dovolj, svet pa za starejše prav tako postaja vedno bolj zapleten. V svoji stiski mnogokrat ne vejo in se niti ne želijo obrniti na druge, ker se bojijo obsojanja. Ne s 246€, niti 581€ ni lahko preživeti. Na tako inflacijo pa starejših nihče ni mogel pripraviti.
Rešitev še ni blizu
Biserka Marolt Meden, predsednica društva Srebrna nit – Združenja za dostojno starost, je za Finance povedala, da se krepi negativen odnos do starejših. »Starizem, bolje rečeno staromrzništvo, se kaže v odnosu do starejših ljudi, kot da po upokojitvi ne morejo nič več prispevati. Kot da bi bili povsod odveč,« je povedala in dodala, da si tudi starejši zaslužijo spoštljivega odnosa. Na društvu v zadnjih letih prejemajo vedno več pisem in klicev, v katerih starejši pripovedujejo o svojih stiskah. »V domovih so v najslabšem položaju, ki ležijo v sobah in čakajo, kdaj bo kdo našel čas zanje,« je povedala predsednica.
Ga. Marolt Meden je še povedala, da je po Evropskih standardih Slovenija med državami, ki vložijo najmanj BDP-ja v oskrbo ostarelih. Pot do zakona, ki bi omogočal starejšim pomoč in dolgotrajno oskrbo, pa pravi, da je še daleč. Med epidemijo pa se je njihovo stanje še poslabšalo, saj so bili izolirani. »Vsekakor bi potrebovali celovito analizo, kaj jim je socialna izolacija povzročila. Študije govorijo o tem, da imajo hude posledice zlasti osebe z demenco. Koliko jih je prezgodaj umrlo zaradi socialne izolacije?«
Za starejše je življenje v modernem in veliko dražjem svetu že tako zapleteno in nič kaj prav preprosto. Zaslužijo si pomoči in razumevanja. Ob njihovih finančnih težavah pa se spomnite, da jim je dandanes veliko težje, kot včasih.
