Discipliniranje otrok je težka naloga, še posebej če gre za otroka, ki ni naš. Zaskrbljena uporabnica je Starševski čvek pred kratkim vprašala, če je ravnala pravilno, ko je okarala svojega nečaka.
»Pretekli vikend so se pri nas oglasili brat, svakinja in nečak. Nečak, star 6 let, je, ko je šel lulat, polulal dilo na WC, poleg tega si po potrebi ni umil rok. Jaz tega nisem tolerirala in nečaku takoj rekla, da naj gre nazaj počistit za sabo, kar je pustil. Dodala sem še, da ne vem, kako imajo pri njih doma, ampak pri nas moški dilo dvignejo, če grejo na malo potrebo. To sta slišala tudi svakinja in brat. Priznam, da sem to ravno zato rekla, da bi onadva to slišala,« je napisala. Sprva sta se brat in svakinja strinjala z njo in jo pred nečakom podprla, a kasneje jo je svakinja potegnila na stran. »Zabrusila mi je, da se nimam kaj vtikati v nečaka in njegove napake ter da naj se v naslednjo, preden rečem kaj takega, posvetujem z njima in njima prepustim nadaljnjo potezo. Kot piko na i, pa je izpostavila to, da nimam otrok, tako da se nimam kaj usajati, češ da o starševstvu in vzgoji nimam pojma.«
A že sledeči teden jo je svakinja poklicala za pomoč pri varstvu nečaka. »Če ne bi bilo tega incidenta, bi varstvo z veseljem sprejela, kot že večkrat, ampak tokrat sem pa rekla ne. Vprašala me je, če je ravno ta incident kriv za to. Ni mi sploh pustila do besede in rekla, da s tem ne bom zaje*bala nje, ampak nečaka. Jaz sem samo prekinila,« je napisala avtorica. A sedaj svojo potezo obžaluje, saj se boji, da je imela svakinja prav.
Kdo je v resnici prikrajšan?
Mnenja ostalih uporabnikov so bila mešana. Mnogi se strinjajo, da ji je svakinja tako ali tako sama rekla, da avtorica ni primerna za vzgojo, ker nima svojih otrok. Prav tako, pa v avtoričinem domu veljajo avtoričina pravila: »V tvojem domu veljajo tvoja pravila. Ti si za… nečaka? Ta njena izjava odličen primer čustvenega izsiljevanja, da se boš grizla cel teden in ji na koncu iz vsiljenega občutka krivde pustila, da spet pometa s tabo, kot ji paše,« je napisala ena izmed uporabnic. Drugi pa pravijo, da si svakinja lahko plača varuško.
Spet drugi pravijo, da je vzgajanje naloga staršev ter da je bila pregroba »Pregroba si bila do nečaka. Lahko bi mu mirno vse razložila, pa svakinja gor al pa dol,« je povedala ena izmed nasprotujočih. »Dovolj bi bilo, če bi nečaku rekla, naj počisti za sabo, ne pa da pametuješ, da ne veš, kako imajo oni. To bi vsakemu dvignilo pokrov. Tudi na prijazen in spoštljiv način se da marsikaj doseči, predvsem pa se ohrani lepe odnose. Pa tudi to, da si zavrnila varstvo, kaže, da si zamerljiva oseba,« je dodala druga.
Vsi delamo napake
A prav tako, kot vsak starš pri vzgoji svojih otrok lahko stori kakšno napako, jo tudi ljudje, ki so v stiku s tem otroci. Ljudje si kdaj hitro skočimo v lase, a nobena juha se ne poje tako vroča, kot se skuha.
Z otroci je treba nežno
A kljub temu, da je avtorica želela najboljše, je treba vedeti, da so otroci zelo dojemljivi za uporabljen ton. »Sama sigurno ne bi reagirala tako. Šestletnik, ki polula desko, ga je potrebno učiti, kako je prav. To se ne naredi na način, da se ga osramoti, ker to ni potrebno, razen če bi to bilo ponavljajoče dejanje iz kljubovanja. Tako da v tem dajem prav svakinji. Ne dam ji pa prav, da je najbolj prikrajšan nečak. Otroci stvari dojemajo drugače kot odrasli. Tvoje občutje kaže na to, da boš najbolj prizadeta ti,« je napisala ena izmed uporabnic. Druga pa je še dodala mora z otrokom delati bolj prijazno, ker to bolj deluje pri vzgoji.
Vzgoja otrok je en velik poligon, pri katerem lahko pride do veliko napak ali hitrih reakcij, ki morda na koncu morda niso vedno najboljše. Sploh, če govorimo o otrocih, ki niso naši. A razumeti je treba, da se ljudje po navadi trudijo po najboljših močeh, zamere pa se bodo že ohladile. Povabite nečaka na sladoled ali en večer igranja, in že bo pozabil na ‘polulano dilo’.