Nekatere družine živijo v patriarhatu – oče je glava družine, tisti, ki ima glavno besedo, tisti, ki mora biti z vsem na tekočem. Ali pa je glava družine mama in vsi vedo, da bo ona imela zadnjo besedo. 

Hierarhija v razširjenih družinah je gotovo še nekoliko bolj kompleksna. V nekaterih imajo nadvlado tašče, drugje pa tudi priženjene svakinje. Ena od uporabnic Starševskega čveka je tako zapisala, da je po smrti očeta njegov položaj zasedla priženjena svakinja, drugi po hierarhični lestvici pa je njen mož. In šele nato pride na vrsto mati. Sledijo vse domače živali in šele nato avtorica objave. 

Kot sama zapiše, je v toksičnih odnosih težko in iz njih ne moreš pobegniti. “Kot bi živel v peklu,” zapiše. 

Družinska hierarhija je nujno potrebna

Psihologi sicer družinsko hierarhijo opisujejo kot želeno in tudi potrebno strukturo, pri kateri sta starša glava družine. Sta enakovredna, otroci pa so nižje na lestvici. Recept za uspešno družinsko življenje sta torej zakonca, ki sta si med seboj enakovredna, njun odnos pa mora biti prioriteta. 

Seveda s starostjo otroci želijo, prosijo ali zahtevajo za več avtonomnosti, ki jo morajo z leti tudi dobiti. Njihova mnenja in želje je potrebno upoštevanju pri sklepanju odločitev, vendar so starši vseeno glavni odločevalci. 

Način vzgoje je odločitev staršev in posledično starši morajo imeti določeno avtoriteto. Pomembno je tudi, da starša držita skupaj. Pogosto se zgodi, da se starša v nečem ne strinjata ali pa eden od njiju popusti, kar otroci radi izkoristijo. Ko jim na primer mati reče ne, se preprostno obrnejo na očeta. V taki situaciji bi moral oče podpreti odločitev matere. 

Obstajajo tudi spolne hierarhije

Poleg generacijskih hierarhij je potrebno povedati, da obstajajo tudi druge vrste hierarhij, na primer spolne hierarhije. V patriarhalnih družbah je običajno, da ima moški moč nad žensko tako v družbi kot tudi v družini. Moški so bili nekoč namreč tisti, ki so skrbeli za družino, hodili v službo in posledično imeli največ avtoritete. Matere so takrat ostajale doma in skrbele za družino na drugačen način – kuhale so in nudile čustveno podporo. 

Mati in oče imata torej drugačno vlogo v družini in čeprav se je danes vloga finančnih skrbnikov prenesla tudi na matere, določene vloge ostajajo. Matere v veliki večini še vedno opravljajo več gospodinjskih del in opravijo veliko emocionalnega dela v družini. Ponekod je mati tudi glavna avtoriteta, vendar kot že rečeno, vzdrževanje odnosa med partnerjema je ključno za dobre odnose v družini in vzgojo otrok.