“Prav moram povedati. Zdi se mi tako prisrčno, da naj izve cel svet,” svoj zapis začne uporabnica foruma Starševski čvek. V njeni družini imajo navado, da nazdravljajo z enakimi stvarmi. Na primer, če vsi jejo sladoled, nazdravijo s sladoledom. 

“Pred dnevi se mož tušira, sinčka pa pripravljam, da bo šel tako za njim. Bil je že nagec, mož pa je tudi izpod tuša, sinčka pa pripravljam, da bo šel tako za njim. Bil je že nagec, mož pa je tuid izpod tuša stopil slečen, kako pa drugače. Takrat pa se sinko, obrnjen proti svojemu atiju, postavi na prste, se s svojim lulčkom dotakne atijevega in reče na zdravje,” zapiše avtorica. 

Pove tudi, da sta se z možem dogodku zelo nasmejala in da se bosta tega dogodka gotovo še dolgo spominjala. 

Pod zapis so se oglasili komentatorji s svojimi prikupnimi prigodami. 

Ena od komentatork je zapisala, da se še vedno nasmeji spominu na novorojenega sina, ki je patronažni sestri ob prvem obisku lulal direktno v obraz. Dogodek ima celo posnet, tako da ga res ne bo pozabila. 

Druga komentatorka pa se spominja rojstnega dneva, ki so se ga udeležili, ko je bil sin star štiri ali pet let. Na zabavi so bili tudi drugi otroci, toda sin se ni prav dosti igral z njimi. Ko pa sta se starša odločila, da je čas za odhod. Sin je začel protestirati, jokati, se upirati, na pomoč je poklical ostale otroke, ki so pritekli z lopatkami in palicami ter obkolili njihov avto. Zahtevali so, da izpustiva sina in da še malo ostanemo. Materi se je ta kolegialna gesta zdela zelo simpatična.

Starši v svojem spominu gotovo hranijo en kup zabavnih, pa tudi manj zabavnih prigod, ki so jih ušpičili njihovi otroci.

Njihova radovednost, vedrost, igrivost velikokrat pripeljeta do vprašanj, izjav in dogodkov, ki se zasidrajo globoko v spomin. Se tudi vi spomnite kakšne take prigode?