Vsak se kdaj skrega s svojimi starši in pogosto komu iz ust zleti tudi kakšna neprimerna žaljivka, vendar vsi vemo, da se staršev ne tepe. Uporabnica se je obrnila na Starševski čvek, saj je udarila svojo mamo.

»V petek zvečer smo šli familjarno v mesto, pa prijatelji so prišli, skratka ena taka luštna družba smo bili.  Moja mama v družbi rada malo pregloboko v kozarec pogleda in tudi tokrat ni bilo nič drugače. Ne vem zakaj se je spravila žaliti in zaničevati mene. Sem dobrega videza, dobro situirana, z urejenim življenjem. Mlada sem se osamosvojila, delala sem že v sredni šoli, fakulteto v tujini sem si plačevala z štipendijo, prihranki in občasnim delom. Do ljudi sem spoštljiva. Tokrat je mama šla predaleč. Res je je začela vtikati v zelo osebne zadeve in to pred vso zbrano družbo in tako naglas, da so nas slišali vsi gostje lokala. Želela sem jo ustaviti, ko me začela me je zmerjati z res nizkotnimi izrazi. ker se ni dal motiti sem ji rekla, da name se alkoholik njenega kova ne bo žalil in zaničeval, ni alkoholik a sem jo želela z izjavo “strezniti”. Primazala mi je tako klofuto, da mi je skoraj glavo obrnilo, meni pa je roka tudi kar sama skočila in sem jo udarila nazaj. Bila je tako šokirana, da je končno utihnila. Ona se je počutila osramočeno, jaz pa zadoščeno. Vem, da mame ne bi smela udariti, pa vendar sem jo nekako morala ustaviti,« je avtorica opisala dogodek.

Slabe vesti pravi, da nima, a vendar se del njene družine ne strnja z njo in pravi, da se mora opravičiti. Sama pravi, da se ne želi ter da ve, da se tudi njena mati ne ve. Predvsem pa ne ve, kako se v tej situaciji obnašati.

Nad starši se ne dviguje rok

Staršev se ne tepe in se jih mora spoštovati, a mnogi se strinjajo, da se je zamera najbrž gradila leta in leta. »Dekle, načeloma se naj nad starša ne bi dvigovalo roke, ampak tudi starš naj ne bi zganjal nasilja nad svojim otrokom. Zagotovo pa obstajajo tudi izjemne situacije, kar tvoja sigurno je. jaz s tako mamo kaj prav dosti ne bi parlamentirala, bi pa insistirala na njenem opravičilu. Namesto, da bi bila ponosna nate te upa v družbi zaničevati. Alkohol gor ali dol, to ni način in obnašanje, ki bi se spodobilo za mamo. Morda ji lahko predočiš komentarje pod to tvojo objavo. Če je normalna bi ji lahko dali malo za misliti,« je napisala ena izmed uporabnic.

Tudi otroke je treba spoštovati

Kljub temu, da gre za prepir z mamo, pa si hči zasluži spoštovanja. Alkohol ni izgovor za tak odnos do lastne hčere. »Mi je žal, da imaš človeka za mamo, ki te zmerja in ponižuje. Nasilje nad nikomer, ne staršem in otrokom, ne neznanci, ne sošolci, ne sodelavci, nasilje med ljudmi ni okej,« je sočustvovala ena izmed uporabnic.

»Prav si storila in če ti kdo na kakršenkoli način vzbuja občutek krivde ali sramu, potem se laže ali pa preprosto ne ve. Starš je samo oseba, ki je seksala in zanosila – niso bogovi, niso vsevedni, niso niti dobri ljudje. Samo ljudje so. Tisti, ki smatrajo, da ena vinjena odrasla oseba, lahko javno psuje, zaničuje in pretepa drugo odraslo osebo, si zasluži izkusiti na lastni koži! Te zgodbe “roka se ti posuši” so za otroke, ki ne razumejo npr. Prižgane vžigalice ne meči po tepihu, med vožnjo po avtocesti ne povleci za ročno zavoro, ne daj praška za perilo v usta itd. Jaz ti priporočam, da začneš prekinjati stike s to žensko, ki je zanosila – mati ne dela grdo s svojim otrokom (majhnim ali odraslim). Brat in sestra, ki jo zagovarjata pa naj še sama izkusita “kako je fajn”. Naslednjič pač ne hodi na družinska druženja – če želijo stik s teboj ga naj imajo, ti pa ponosno povej, da maminega pijandurskega nasilja ne boš tolerirala,« je odločno svetovala druga uporabnica.

Je prekinitev stikov res odgovor?

Mnogi so svetovali, da preprosto prekine odnose z mamo. Pri tej starosti ne gre več za odnos otrok-mama, vendar za odnos človek človeku. Takih besed ne bi prenašali od nekega neznanca, torej ni nujno, da prenašate od lastnih staršev.

Mama je prvi vzornik svoji hčerki, uči jo in jo vzgaja, zato tudi ko smo odrasli, nam mnenje naših staršev pomeni veliko. Starševstvo je ena izmed najtežjih in najbolj odgovornih nalog v življenju. Starš mora biti zrel, predan, odgovoren, ljubeč in še mnogo drugih stvari. To ne pomeni, da starši ne delajo napak. Vendar se morajo svojih napak zavedati in jih priznati.

Psihologinja in psihoanalitičarka Alice Miller v svoji knjigi Upor telesa piše o otrocih, ki imajo nasilne starše (fizično ali psihično). Mnogi trdijo, da morajo otroci staršem odpustiti in jim dovoliti, da se dokažejo. Vendar Alice v svoji knjigi trdi, da otroci tega svojim staršem niso dolžni. Telo in otroška psiha imata spomin in ne glede na to, koliko otrok skuša racionalizirati in odpuščati, ima telo svoj spomin. Zato jim tudi niste dolžni nadaljnjega kontakta, da vas lahko še naprej ponižujejo.

Marija Remškar, zakonska in družinska terapevtka je v svojem prispevku Ni vam treba odpustiti staršem napisala »Če ne bomo prisluhnili resnici svojega telesa, ki je bilo nekoč zapuščeno, zanemarjeno, tepeno, zlorabljeno… potem bo telo začelo kričati. Neupoštevana čustva nakopičena v telesu si bodo našla drug izhod v obliki najrazličnejših simptomov.« Nekaj kar je otroku včasih služilo kot obramba za preživetje, sedaj v odraslosti deluje kot ovira. Obnašanje in skrb staršev se čez leta najbrž ne bo spremenila, zato je odpuščanje prazen trud.

Sprejmite, da vaši starši taki pač so, in da se vi sedaj od njih toliko boljši. Dovolite si čutiti vsa čustva in žalujte, vedno bo obstajala neka praznina. Sedaj pa ste vi tisti, ki imate moč, da bolje poskrbite zase, si ponudite tisto ljubezen in zagotovite, da boste do vaših otrok boljši.