Na Starševski čvek se je pred časom obrnila mama, ki jo je skrbelo za sina, ki vse več časa preživlja za računalnikom. V času korone je to postalo še bolj očitno. Že od navsezgodaj zjutraj je bil srednješolec namreč za računalnikom zaradi pouka. “Potem sledi sprostitev, klepet s sošolci, itak da preko računalnika, učenje in naloga preko računalnika, komunikacija s profesorji prek računalnika, hobi je računalnik, šolski krožek je preko računalnika, večerno druženje s prijatelji preko računalnika,” potarna mama.

Čeprav je njen sin športnik in so računalniki njegov hobi, opaža, da v času koronavirusa veliko manj časa nameni gibanju in toliko več sedenju pred ekranom. Čeprav se je uporaba računalnika v šolske namene v času koronavirusa močno povečala, pa je bilo toliko bolj pomembno, da prosti čas namenijo drugim hobijem in dejavnostim. Zdaj, ko so otroci in najstniki spet v šolah, se namreč lahko vidijo posledice prekomerne uporabe. 

Simptomi zasvojenosti

Med simptome zasvojenosti spadajo nezmožnost prenehanja, še povečana uporaba računalnika, s katero otrok ne preneha, navkljub fiziološkim potrebam, kot so prehranjevanje, obisk stranišča. Najstnik ima velika čustvena nihanja, je razdražljiv, depresiven, tesnoben, zanemarja druge socialne ali prostočasne dejavnosti, zato da bi lahko več časa preživel na računalniku. Pred računalnik se zateče, kadar mu je hudo in se za okolico ne zmeni dosti. Najstnik, ki ima težave z odvisnostjo od računalnika tudi pogosto laže o času, ki ga je preživel za ekranom. Simptom odvisnosti so tudi težave s pozornostjo, prekomerno težo in težave s spanjem. 

Priporočila pediatrov

Slovenski pediatri so v priporočilih za uporabo zaslonov pri otrocih skupaj s Safe.si, Logout in drugimi strokovnjaki zapisali, da lahko eno uro na dan za zaslonom preživi otrok, star med šest in devet let. Dvanajstletnik lahko za zaslonom preživi največ uro in pol, medtem ko bi morala biti časovna omejitev za osemnajstletnike največ dve uri na dan. Poudarili so tudi, da morajo biti vsebine kakovostne, mladostnik do osemnajstega leta pa naj ne bi bi imel svojega telefona, računalnika ali katere druge pametne naprave. 

Številni starši bi ob tem verjetno pomislili, da njihovi otroci pred ekrani preživijo veliko več časa in imajo že svoje pametne telefone. Če vaš otrok preživi več časa na telefonu seveda še ne pomeni, da je zares zasvojen, kljub temu pa je potrebna večja pozornost. 

Nasveti za vzpodbujanje dobrih navad

1. Prepričanje – otroci morajo biti prepričani in verjeti, da jim preveč časa pred ekranom zares škodi.
2. Strinjanje – dogovorite se za število minut, ki so namenjene računalniku in telefonu, s katero se strinjate tako otroci kot tudi starši. Številka mora biti specifična in pravila morajo biti jasna, na primer telefona ne uporabljamo za jedilno mizo ali telefona ne uporabljamo eno uro pred spanjem. 

1. Daj in vzemi – dogovor mora biti skupen, tudi starši morajo omejiti uporabo svojih naprav, kadar so v prisotnosti otrok.
2. Igrivost – dogovor naj bo zabaven in vzpodbuden. Naj vzpodbuja in hkrati tudi kaznuje, če se otrok ali starši dogovora ne držijo. Dogovorite se, kakšne so kazni, kazen pa naj ne bo skrajšan čas uporabe pametnih naprav. 
3. Razgibajte možgane – samonadzor je nekaj, kar dosežemo z vajo. Preden otrok dobi v roke napravo, ga spomnite na dogovorjen limit, lahko si nastavi tudi odštevalnik časa. Vzpodbudite ga, da načrtuje, kaj bo na spletu počel in koliko časa potrebuje za določeno aktivnost, tudi ugašanje računalnika in podobno.
4. Bodite vztrajni – beležite si, kako vam gre. Če sta oba starša v službi, je težko slediti, kaj otrok počne, v pomoč pa so vam lahko določene aplikacije in razširitve v brskalniku. 
5. Alternativne dejavnosti – poiščite hobije in športne aktivnosti, ki so tako zabavne kot digitalna omrežja. Starši lahko vzpostavijo tudi pravilo, da če otrok eno uro igra računalniške igrice, se mora potem tudi eno uro zunaj igrati.