Varanje in afere v resnici niso tako zapletene in se vanjo lahko spusti prav vsak izmed nas. Med pogostejšimi razlogi so, da se eden izmed partnerjev ne počuti dovolj ljubljenega, m manjka pozornosti ali pa je ljubezen med partnerjema preprosto izzvenela.

Slavko Ziherl, dr. med. in spec. Psihiatrije je za Viva.si povedal, da ljudje morda sploh nismo monogamna bitja. »Pri ljudeh se je vrednotenje varanja v različnih zgodovinskih obdobjih in v različnih okoljih zelo spreminjalo, odvisno pa je tudi od religije. Katoliška cerkev denimo zelo zagovarja spolno zvestobo, čeprav na začetkih te religije ni bilo tako. Na povsem osebni ravni je to, ali bo prišlo do varanja, odvisno od osebnosti partnerjev in od dogajanj v partnerskem odnosu.«

Če si partnerja ne izkazujeta spoštovanja in ne zadovoljujeta potreb drug drugega, je to pogosto pot v varanje. Lahko pa je razlog za varanje tudi to, da si partner želi dokazati, da njim ni nič narobe in razlog za težave tiči v prav v njegovi boljši polovici.

Zakaj moški pogosteje varajo od žensk?

Pogosteje slišimo, da je varal moški kot ženska, o tem so se spraševali uporabniki Starševskega čveka. »Pri ljudeh se je vrednotenje varanja v različnih zgodovinskih obdobjih in v različnih okoljih zelo spreminjalo, odvisno pa je tudi od religije. Katoliška cerkev denimo zelo zagovarja spolno zvestobo, čeprav na začetkih te religije ni bilo tako. Na povsem osebni ravni je to, ali bo prišlo do varanja, odvisno od osebnosti partnerjev in od dogajanj v partnerskem odnosu,« je napisala ena izmed uporabnic starševskega čveka.

Dr. Ziherl odgovarja, da so razlogi za to družbeni in zgodovinski, saj so imeli v družbi moški vedno dominantno vlogo. »Ženska je bila v človeški zgodovini večinoma v podrejeni vlogi. Preprosto povedano: quod licet Iovi, non licet bovi, kot so dejali Rimljani. Takšno vlogo ženske je v našem okolju pridno vzdrževala Katoliška cerkev,« je razložil in dodal, da je bilo prešuštvo ženske v zgodovini in veri vedno videno kot hujši greh.

Nizka samozavest

Mnogi uporabniki pa trdijo, da afere in varanje običajno pride iz strani nesamozavestnih moških. »To so ljudje z nizko samopodobo (vzroki: težko otroštvo, spolna zloraba, debelost, ostale motnje hranjenja, permisivna vzgoja…saj nas gre večina čez kaj podobnega, ampak razlika je v tem, da se ti ljudje niso nikoli zares soočili s svojimi problemi in jih poskušali razrešiti),« je odgovoril eden izmed uporabnikov.

Anja Kovačič, specialistka zakonske in družinske terapije pa je za Vizito povedala, da ljudje s takimi odnosi poskušajo zapolniti praznino. Nekateri pa že ob prvem konfliktu bežijo in iščejo razmerja, v katerih ni možnosti za konflikt.

»Partnerski odnos ni konstanta, ampak nenehno valovanje. So dobri in slabi dnevi, obdobja miru in harmonije, pa tudi kriz in preizkušenj – tudi takšnih, ki postavijo odnos pod velik vprašaj. A vedeti je treba, da popolnih odnosov, ki jih ustvarjajo holywoodski filmi, ni, zato ni treba pakirati kovčkov že ob prvem konfliktu. Odnos ni nič drugega kot zavestna odločitev za osebo, s katero želimo živeti, kar obenem pomeni tudi razmejitev od vseh ostalih potencialnih partnerjev,« še dodaja specialistka Kovačič.

Razmerje postane rutina

»Pri poročencih, ki so v zvezi nekje 5+ let in še mnogo več, gre izključno za to in za take, ko niso več sposobni sobivati, ker jih “rutina zakona in družine” ubija, utesnjuje, omejuje so se zaciklali in ne zmorejo več – ene in iste….. Moški pač večinoma razmišljajo v takih primerih s taspodnjo glavo, ker so po naravi lovci in trosilci semena – oplojevalci. In pa soočanje z vsem tem, kaj prinese družina, potomci – kakšna odgovornost, odrekanje, saj so otroci obveznost – luštno jih je delat in naplodit, do vsaj 18 let je pa treba tudi z njimi sobivat, jih vzgajati tudi z zgledi in finančno podpirati. Da ukvarjanja z nekaterimi problematičnimi najstniki, ki jim še po naravni poti zorijo možgani in niso nič krivi, ker si zato niti ne morejo sami pomagati, ne omenjamo,« je razložila svoje razmišljanje ena izmed uporabnic.

Rutina in navajenost na ustaljeno življenje pogosto s seboj prineseta občutek zapostavljenosti.  Raziskava iz The Journal of sex research razkriva, da je 70% partnerjev ki so varali, to storilo zaradi občutka zapostavljenosti v razmerju, tako spolno, kot čustveno. Tako pa ta občutek novosti, sveže strasti in pozornosti iščejo drugje.

Se razmerje po tem konča?

Dr. Slavko Ziherl trdi, da skok čez plot običajno ni razlog za ločitev, le povod. »Ker sta se partnerja v dolgih letih nesporazumov, ki jih nista znala rešiti, odtujila, je pot za skakanje čez plot na široko odprta. Čeprav je seveda res, da marsikateri par kot razlog za ločitev navede prav partnerjev skok čez plot. Toda to je samo povod za ločitev, in ne razlog.«

Če gre le za enkraten dogodek, pravi, da za razhod ni razloga. »Toda tudi v takšnem primeru utegne priti do velike težave – kako naj prevarani partner znova dobi zaupanje v partnerja. Kadar pa je varanje posledica ter nekakšen vrhunec dolgotrajnih nesporazumov in prepirov med partnerjema, velja resno razmisliti, ali je še smiselno vztrajati v takem odnosu,« razlaga in dodaja, da svetuje, da si v takem primeru par poišče strokovno pomoč.