Številni menijo, da je malo ljubosumja v zvezi dobro – na tak način namreč vidijo, da je partnerju mar s kom se družijo in da vas imajo tako radi, da jim ni vseeno. Toda ljubosumje lahko privede do veliko večjih težav. V angleščini ljubosumju pravijo tudi “green-eyed monster” oziroma zelenooka pošast in prav zares lahko zraste v veliko pošastno posesivnost.
“Manjka mi družba ostalih ljudi”
S to pošastjo se sooča tudi ena od uporabnic foruma Starševski čvek. S partnerjem je v zvezi že približno osem let. Z njim, z otrokom in njunimi sorodniki preživlja ves svoj čas. Hodi v službo, toda prijateljic in hobijev nima, zanjo obstajata le služba in dom. Njenega moža moti, če se druži s kom drugim, tudi če gre za sodelavko ali sovaščana. “Nekako imam občutek, da se boji zame, da me kdo ne spelje stran od njega,” pravi. Sprašuje se, kako mu povedati, da si želi družbe drugih ljudi in pogovorov z njimi.
Pri tem primeru torej ne gre več za ljubosumje, temveč za posesivnost. Posesivnost v razmerju pomeni razmerje brez jasno postavljenih mej, te pa so nujno potrebne. Vsak namreč potrebuje čas zase, za svoje prijatelje, hobije, službo.
Posesivni partner od vas zahteva, da vsako sekundo dneva preživite z njim. Odpovejte se pijači s prijatelji, treningu v fitnesu, delo lahko počaka, faks lahko počaka, vse lahko počaka, samo če ste z njim. Sprva lahko to deluje simpatično, partner vas obožuje! Toda partner, ki vas ima zares rad, bo razumel, da potrebujete tudi čas zase in vas nikoli ne bo prisilil, da se odpoveste prijateljem, hobijem, službam, samo zato, da lahko preživi več časa z vami.
Izolacija je oblika nasilja
Če se začne s prošnjami, prepričevanjem glede “ene majhne stvari”, lahko čez nekaj časa preraste v popolno izolacijo. Vsako stvar, kateri želite nameniti čas, bo razumel kot grožnjo, želja po (večji) samostojnosti pa bo razumljena kot distanca, ki se je boji. Počutil se bo užaljenega, prizadetega, posledično pa je večja verjetnost, da bo izvajal tudi čustveno in fizično nasilje.
Kako prekiniti?
Najbolje je, če znake hitro opazimo. S partnerjem se nežno pogovorimo o naših dvomih in stiskah, povemo mu, kako se počutimo. Povedati mu moramo tudi, kako želimo, da se obnaša do nas in pri tem upoštevati, kaj je pomembno vam in kaj njemu. Po tem pogovoru je dobro, da ste do njega ljubeči, saj v tistem trenutku to potrebuje. Obstaja velika verjetnost, da boste morali ta pogovor večkrat ponoviti, saj se je takih stvari težko odvaditi, tudi če se partner zaveda svojih težav. Podoben nasvet je imel tudi uporabnik foruma, ki je zapisal naslednje:
“Če želiš ostati z njim, se pogovarjaj z njim, delajta počasne korake, da bo vedel, da ti lahko zaupa. Mogoče bo dovolj, da mu poveš, da ga imaš zelo rada in da te ne zanima nihče drug. Da pa potrebuješ ženski pogovor in da to ne pomeni, da se boš oddaljevala od njega. Prosi, da te razume. Pomiri ga vsakič, ko bo dvomil. Vsak dan, če je treba. (..) S pravilno komunikacijo in lepim odnosom bosta to lahko uredila.”
Če pa med pogovorom ugotovite, da do kompromisa ne bo prišlo, je zvezo bolje prekiniti.
