Maja 2021 so švicarski raziskovalci darovalcu organov odvzeli poškodovana jetra, jih namestili v napravo, ki posnema biologijo človeškega telesa, in jih v tem stroju tri dni zdravili. Nato so novo pozdravljen organ presadili bolniku z rakom, ki je potreboval nova jetra, vendar je obtičal na dolgi čakalni listi za presaditev organov.
Leto dni po pionirskem postopku, je ekipa sporočila, da se prejemnik organa še vedno počuti izjemno dobro.
“Bolnik si je hitro povrnil normalno kakovost življenja brez znakov poškodbe jeter,” je raziskovalna skupina Liver4Life, zapisala v članku o tem medicinskem mejniku, objavljenem v reviji Nature Biotechnology.
“Zelo sem hvaležen za organ, ki mi je rešil življenje,” je v izjavi povedal 62-letni prejemnik organa. “Zaradi hitro napredujočega tumorja sem imel le malo možnosti, da bi v razumnem času dobil jetra s čakalne liste.” Ime bolnika je ostalo anonimno.
Običajno lahko tudi popolnoma vitalna darovalčeva jetra ostanejo zunaj človeškega telesa le približno 12 ur v običajnem hladilniku ali največ 24 ur v napravi, kot je nova naprava ekipe, imenovana perfuzijski stroj.
“Naša terapija kaže, da zdravljenje jeter v perfuzijski napravi omogoča ublažitev pomanjkanja delujočih donorskih organov in reševanje življenj,” je v izjavi povedal Dr. Pierre-Alain Clavien, direktor Klinike za visceralno in transplantacijsko kirurgijo v Univerzitetni bolnišnici Zürich in kirurg, ki je organ presadil.
Naprava v celoti posnema delovanje človeškega telesa, saj ima črpalko, ki služi namesto srca, oksigenator namesto pljuč in dializno enoto namesto ledvic. V organe lahko dovaja hranila in hormone, ki bi jih običajno dobila iz črevesja in trebušne slinavke, ter celo premika jetra v ritmu človeškega dihanja, kot bi to počela trebušna prepona. Poleg tega zagotavlja tlak in temperaturo, ki sta podobna naravni človeški biologiji. Z drugimi besedami, za jetra v tej napravi je skoraj tako, kot da nikoli ne bi zapustila telesa.
“Presajena jetra so imela normalno delovanje, z minimalno reperfuzijsko poškodbo in potrebo po le minimalnem imunosupresivnem režimu,” piše v članku. Imunosupresivna zdravila so po presaditvi ključnega pomena, saj ta zdravila v bistvu sporočajo imunskemu sistemu, naj ne napada, medtem ko se tuji organ »spoznava« s svojim novim okoljem. Brez opozorila “ne napadaj” lahko telo zavrne organ in ga šteje za vsiljivca.
Poleg izjemnega reševanja življenj pa dosežek ekipe pomeni tudi izjemen preboj na področju medicine. Gre za neposreden dokaz, da je mogoče poškodovane organe darovalcev pozdraviti in jih uporabiti pri bolnikih, ki čakajo na presaditev, tudi pri tistih, ki že zrejo smrti v oči. Poleg tega je dokaz, da nekega dne presaditev ne bo nujna in časovno omejena.
