Pregled podatkov skoraj pol milijona udeležencev študije NIH-AARP o prehrani in zdravju je pokazal, da je bilo pri posameznikih v najvišjem kvintilu skupnega vnosa rib za 22 % večje tveganje za maligni melanom v primerjavi s tistimi v najnižjem kvintilu, po multivariatni prilagoditvi, ki je vključevala specifično tveganje melanoma.
“Naše ugotovitve je mogoče pojasniti z onesnaževalci v ribah, kot so poliklorirani bifenili, dioksini, arzen in živo srebro,” je skupina zapisala v reviji Cancer Causes & Control. “Večji vnos rib je povezan z višjo stopnjo obremenitve telesa z vsakim od teh onesnaževalcev, ki so povezani z večjim tveganjem za nastanek kožnega raka.”
Povezave so bile dosledne pri več demografskih dejavnikih in dejavnikih življenjskega sloga ter tako za ribe s tuno kot tudi za ribe, ki niso ocvrte.
Zanimivo pa je, da so bile ocvrte ribe, ki veljajo za nezdrave, povezane z majhnim, čeprav neznačilnim manjšim tveganjem za maligni melanom.
“Avtorji so se po najboljših močeh trudili nadzorovati moteče dejavnike, vendar je tehnično precej težko ustrezno nadzorovati najpomembnejšega – izpostavljenost soncu v življenju,” je za MedPage Today povedala dr. Teresa Fung, profesorica nutricionistike s Harvardske šole za javno zdravje v Bostonu.
Fungova je opozorila, da so raziskovalci uporabili geografsko količino ultravijoličnega sevanja za približek izpostavljenosti soncu in nadzorovali tudi telesno aktivnost, saj ljudje običajno telovadijo na prostem. “To je bilo koristno in pomembno, vendar pa izpostavljenost soncu ni bila ustrezno nadzorovana,” je dejala.
“Rezultati te študije niso skrb vzbujajoči in ni potrebe po zmanjšanju vnosa rib,”
ocenjuje profesorica nutricionistike dr. Teresa Fung
Vendar pa še vedno velja, da ocvrte ribe na splošno niso zdravo živilo,” je dodala.
V študijo o prehrani in zdravju je bilo vključenih skoraj 500 000 udeležencev iz šestih držav med leti 1995 in 1996. Iz študije so bile izključene osebe, ki so v preteklosti zbolele za rakom, ki so umrle, se preselile s preučevanega območja ali so imele ekstremen kalorični vnos (manj kot 426 kcal ali več kot 6 760 kcal). Približno 90 % preučevanega prebivalstva je bilo belcev, ki niso bili španske narodnosti.
Ob začetku raziskave so bili ljudje, ki so uživali večje količine rib, pogosteje moški, mlajši po starosti, pa tudi z višjo stopnjo izobrazbe, stopnjo telesne dejavnosti, indeksom telesne mase, dnevnim vnosom kalorij in uživanjem alkohola.
Posameznike so spremljali povprečno 15,5 leta, skupaj več kot 6,6 milijona osebnih let spremljanja. Ob koncu obdobja študije je bilo ugotovljenih 5 034 primerov malignega melanoma in 3 234 primerov melanoma in situ. Srednja starost ob postavitvi diagnoze je bila 70,8 leta.
Omejitev študije je vključevala predpostavko, da se prehranjevalne navade in življenjski slog v primerjavi z izhodiščnim vprašalnikom udeležencev niso spremenili, so opozorili avtorji. Poleg tega izpostavljenost žarkom UV ni bila ocenjena na podlagi vedenja posameznikov. Raziskovalci tudi niso imeli podatkov o dejavnikih tveganja za nastanek melanoma, kot so število znamenj, barva las in zgodovina sončnih opeklin. V prihodnjih študijah bi lahko preverili, ali so določene vrste rib povezane z večjim tveganjem za nastanek melanoma.
