Redkost je, da prva partnerska zveza traja prav do konca življenja. Ljudje poskusimo, imam strto srce in nato s svojimi preteklimi ranami poskušamo najti nekoga drugega. Skozi pretekla razmerja in napake se naučimo kaj potrebujemo in kaj nam ustreza v razmerju. Prav tako pa se naučimo spregledati opozorilne znake in se znamo zaščititi pred prizadetostjo je prej.

Kdaj pa se tudi zgodi, da smo taki prizadeti in se bojimo ponovnega strtega srca, da se izogibamo zvezi in novim spoznanstvom. Običajno je, da ljudje potrebujemo nekaj časa za prebolevanje pretekle zveze in izdajstev, ki so prišla s tem, a to ne more biti izgovor v nedogled.

Uporabnica Starševskega čveka s je obrnila na forum, saj je pričela skrivno zvezo z moškim, ki je bil v preteklosti prizadet. »Skupaj preživljava kar veliko časa, kolikor pac utegneva, hodiva na različne izlete, greva na kosilo/večerjo, se druživa kar tako, ker nimava drugega za početi. Njegove dobre prijatelje sem spoznala. Vendar pred vsemi drugimi (se pravi znanci, družina, itd. ta “odnos” skrivava. Nekako se mi je v začetku zdelo to pametno, ker več ljudi ve, da si srečen, več ljudi ti zeli nasmeh zbiti z obraza, sedaj pa mi je že vse skupaj malo hecno, ker jaz sem po tolikšnem času že pripravljena tvegati “strto srce”, sem namreč mnenja, da je vreden tveganja. Vendar tukaj je problem on. Ni pripravljen, boji se, da se bo enako končalo kot njegova prejšnja zveza, ker je prepričan, da ga bo, v primeru, da se zgodba ponovi preveč strlo in se ne bo več pobral,« razlaga uporabnica. Uporabnica nadaljuje, da sta sicer zaljubljena drug v drugega, a se partner boji veze, kljub temu, da praktično sta v zvezi.

»Torej moški. Je možno, da si po eni strani želite veze, vendar se tako zelo bojite, da boste ponovno razočarani, da se preprosto bojite ponovno vezati in raje furate skrivnost do tiste točke, ko končno pridete preko samih sebe in se prepričate, da vas trenutna ženska zagotovo ne bo prizadela?« je za konec povprašala ostale uporabnike.

Znak nezrelosti

Nekateri uporabniki se strinjajo, da ne glede na spol, nas bivši partner lahko prizadene do te mere, da se izogibamo zvezi, a vseeno je to le izgovor, saj je na nas, da se tega rešimo. »Seveda je možno, absolutno. In to za oba spola. Zelo veliko ljudi je takšnih – a žal tudi mislim, da to prikazuje tudi delno nezrelost, ker se človek ne zna (ali pa noče) spraviti čez ta problem. Še posebej je tako, če ne zna tudi prepoznati svojega prispevka v celotnem sranju. Čeprav je res, da za takšno predelavo problem potrebuješ določen čas, ki je odvisen od osebnosti in načina razmišljanja. Mogoče bo še prišel na to – a tega jaz ne morem ocenjevati, če ga ne poznam,« je razložila ena izmed uporabnic.

Druga pa se je strinjala z njo, a dodala, da po vsem tem času bi avtorica morala razbrati, ali je temu res tako: »Ja, partner/partnerka te lahko psihično pohabi do te mere, da te je strah kakršnega koli razmerja, kljub temu, da si ga želiš. Istočasno se lahko kdo tudi malo “laže” o travmah in stiskah – kar pa bi načeloma po enem letu zveze, morala vedeti. V enem letu bi lahko vedel ali ima še namen iskati drugo ali ne, pa tudi kako naprej v smislu skupen dom, družina itd. Razumem, da je (lahko) zatravmatiziran ubošček (tudi sama sem plašna oseba); samo ti pa tudi moraš vedeti kje stojiš in na kaj lahko računaš. Ne bi bila prva, ki bi ostala prijateljica do menopavze, potem pa “upsi”.«

Problem je globlji

Če partner prakticira vse kar se v zvezi počne, brez, da temu reče zveza, ne tiči problem samo v javni razglasitvi. Mateja Debeljak, univ. dipl. socialna sodelavka razlaga, da smo si ljudje sicer zelo različni in se drugače odzivamo na stvari, vendar sklepa, da je partnerja strah, kaj si bodo mislili drugi. »Prej bi rekla, da je gospoda strah, če bo ponovno “ponižan”  v javnosti, če ga bo gospa zapustila ali pa da gospe iz takega ali drugačnega razloga noče pokazati drugim,« razlaga.

Običajno za resno zvezo trajala leto ali dve, da jo prebolimo. A nekateri si tudi do smrti ne opomorejo. Če partner v vsem tem času ne uspe predelati svoji strahov in preteklosti, Mateja Debeljak predlaga terapijo. »V terapevtskem procesu se očistimo čustvenih vsebin preteklosti in lažje zaživimo. O tem lahko govorimo seveda tudi s prijatelji, partnerji,…. Če pa ugotovimo, da nam to ne pomaga, da se zadeva ne razreši, je potrebna strokovna pomoč. V terapevtskem procesu se potem ob strokovni pomoči razrešijo strahovi, bolečine, ujetosti preteklosti.«

Je vredno nadaljevati?

Ko ste na drugi strani zveze, kjer vam partner govori, da ni pripravljen na zvezo, je težko preceniti, če se splača nadaljevati in graditi razmerje. »Vsekakor se mora taka oseba iskreno vprašati, kaj želi od veze, na kaj je pripravljena pristati, koliko časa je pripravljena čakati na spremembe.  Ali lahko še uživa v vezi, kakršna je zdaj, ali ji je veza še zadovoljiva, je še toliko plusov, da lahko presežejo minuse,« razlaga Mateja Debeljak.

Drugih žal ne moremo spreminjati in če imamo občutek, da se naša potrpežljivost izteka, moramo to partnerju jasno pokazati. Iz pogovora in spodbude lahko razberete kako resen glede zveze in razmerja je vaš partner, lahko da potrebuje le dodatno vzpodbudo in potrditev.

Ko pride do ljubezni in odnosov, se lahko pogosto najdemo razpete med čustvi in racionalnostjo, a Mateja Debeljak opozarja, da smo sami odgovorni za svojo srečo. »Drugih ne moremo spreminjati, vplivamo lahko samo na sebe, sledimo naši poti in se odločamo, kaj je v dani situaciji za nas najbolje. In za tem, kar se odločimo, potem tudi stojimo. Včasih se odločimo bolje, včasih slabše, a če sledimo svoji notranji poti, nas le ta vedno na koncu pripelje tja, kamor smo se dali našo namero.«