Uganete, koliko 12-mesečnih slovenskih dojenčkov se le še doji?

02. oktober 2022
Uganete, koliko 12-mesečnih slovenskih dojenčkov se le še doji?

Uganete, koliko 12-mesečnih slovenskih dojenčkov se le še doji?

02. oktober 2022
Profimedia

Da je dojenje najboljša popotnica otroku so potrdile številne raziskave, saj materino mleko vsebuje vse hranilne in druge, za otrokovo zdravje, rast in razvoj potrebne snovi v ravno pravem razmerju.

Dojenje je normalen način prehranjevanja novorojenčkov in dojenčkov z vsemi potrebnimi hranili za njihovo zdravo rast in razvoj ter zaščito pred okužbami. To velja tudi za bolne in prezgodaj rojene otroke. Poleg kratkotrajnih učinkov na zdravje in razvoj ima dojenje tudi pozitiven vpliv na dolgotrajno zdravstveno stanje otrok in mladostnikov, kar se kaže kot manj okužb črevesja, dihal in srednjega ušesa, kasneje manj debelosti, manj sladkorne bolezni in njenih zapletov na ožilju in tako dalje.
Dojenje je povezano tudi s splošno boljšo priložnostjo za vseživljenjsko zdravje in razvoj, pa tudi z boljšo uspešnostjo v šoli in drugimi dosežki.
Ugodne učinke ima dojenje tudi na doječe matere, ki imajo kasneje med drugim tudi manj raka na dojkah in jajčnikih.
Nenazadnje pa je dojenje tudi ekonomsko manj obremenjujoče za družine in v primerjavi z izdelavo, transportom, prodajo in odstranjevanjem odvečnih snovi tudi z ekološkega vidika najboljši način hranjenja otrok.

Trendi dojenja: navzdol

V Sloveniji imamo visok delež dojenja v porodnišnicah, od katerih jih ima večina naziv Novorojencem prijazna porodnišnica. V povprečju je ob odpustu iz porodnišnic dojenih več kot 90 odstotkov novorojenčkov. Tistih, ki v času po rojstvu sploh ne bi bili dojeni, je v Sloveniji malo: 2 do 3 odstotke. Pogostnost dojenja pa se po odpustu iz porodnišnic zelo hitro zmanjšuje. Šestmesečnih dojenčkov se doji le še okoli polovica, od tega je le 5 odstotkov izključno dojenih, 12-mesečnih dojenčkov pa le še četrtina. Doječe družine se namreč ob prihodu domov srečujejo s stiskami pri vzpostavljanju in vzdrževanju dojenja, ki jih nemalokrat poglabljajo še nespodbudni odzivi okolice – bodisi doma, v lokalnem okolju ali na delovnem mestu, pa tudi v zdravstvenih organizacijah.

Zato je potrebno doječim družinam ponuditi ustrezno pomoč in organizirati dojenju ugodno okolje na področju celotne družbe.

Prav to si prizadeva pobuda Dojenju prijazno mesto, ki je nastala na pobudo Svetovne zveze za dojenje (WABA) z namenom izboljšanja dojenja v lokalnem okolju. V Sloveniji jo izvaja Nacionalni odbor za spodbujanje dojenja (NOSD) pri UNICEF-u Slovenija, v projekt pa so se do sedaj vključila štiri mesta, ki se potegujejo za naziv Dojenju prijazno mesto: Novo mesto, Mislinja, Slovenj Gradec in Kranj.

Prvi teden v oktobru v Sloveniji obeležujemo teden dojenja, ki poudarja pomembno vlogo materinega mleka v življenju otroka in letos poteka pod sloganom “Zavzemajmo se za dojenje: izobražujmo in podpirajmo”.

Zaradi številnih prednosti tako za mater kot za otroka, je prvih 6 mesecev starosti otroka priporočljivo izključno dojenje. V Sloveniji je ob odpustu iz porodnišnic sicer dojenih več kot 90 odstotkov novorojenčkov, a se odstotek nato naglo zmanjšuje. Zato je potrebno doječim družinam ponuditi ustrezno pomoč in podporo na področju celotne družbe.

Kakšna so priporočila SZO glede dojenja?
Svetovna zdravstvena organizacija in UNICEF priporočata, da mati naj novorojenčka pristavi k dojkam v prvi uri po porodu. Izključno naj doji do dopolnjenega šestega meseca otrokove starosti. Po dopolnjenem šestem mesecu otroka naj starši postopoma uvajajo hranilno primerno in varno mešano hrano; ob tej dopolnilni prehrani naj mati nadaljuje z dojenjem. Obdobje dojenja naj traja, dokler to ustreza obema, materi in otroku, do dveh let ali več.

Avtor
Piše

Style. Več novic