Ena od takih, ki se vse bolj zaveda podobnosti s svojo materjo je tudi uporabnica foruma Starševski čvek. “Moja mama je naporen človek, obsedem z nadzorom in nergač. Včasih se zalotim, da tudi sama ponergam čez vse in vsakega, pa kontroliram partnerja pri vsakem opravilu, ki ga naredi pri hiši, prav tako to počne moja mama,” pravi. Materi si ne želi biti podobna, toda hkrati se niti ne zaveda, da to počne oziroma se ne more ustaviti, kadar nerga ali kontrolira.
Odgovor je v nevroznanosti
Ne samo, da smo gensko podobni svojim staršem, od njih smo prevzeli tudi številne navade in mnenja, ki se jih morda sploh ne zavedamo. Že kot otroci oponašamo svoje starše pri najbolj osnovnih stvareh, kot je govorjenje po telefonu, nošenje oblačil, mešanje s kuhalnico tako kot mešajo starši, prav mati pa je prva oseba, ki se jo naučimo imitirati.
Doktor Jerrold Shapiro, klinični psiholog, pravi, da kot otroci cel svet doživljamo skozi njo, saj je mama tista, ki je ob nas od trenutka, ko se rodimo. Zato ni prav nič čudno, da smo materi podobni. Shappiro pravi, da seveda ni nujno, da smo v vsem podobni svojim staršem, številni so si popolnoma nasprotni. Tisti s strogimi starši so zaradi svoje izkušnje namenoma bolj popustljivi.
Najbolj pogosto se podobnosti zavemo v stresni situaciji, v kateri se naši možgani oziroma nevroni v naših možganih spomnijo na znano rekacijo v takšni situaciji. Takrat reagiramo tako, kot bi reagirala naša mama in izrečemo stvari, za katere smo si obljubili, da jih ne bomo nikoli ponovili svojim otrokom.
Kaj storiti?
Ena od komentatork pod objavo je delila tudi svojo zgodbo: podobnosti z materjo je začela opažati že pred tridesetim letom, in sicer točno določeno lastnost: kuhanje mule zaradi prepira. To je začela početi tudi sama pri prepirih z možem. “Kar slabo mi je bilo, ampak je bilo “kot da ne zmorem, znam drugače”,” pravi in dodaja, da je njena reakcija sprožila še večji konflikt.
“Ko sem ozavestila, da se dejansko spreminjam v svojo mamo, sem pri naslednji taki situaciji samo sebe zavestno ustavila in čeprav je bilo v nasprotju z vsemi mojimi notranjimi hotenji (ker to je nezavedno, ki deluje v tebi) in ravnala drugače.”
Komentatorka objave
Pravi, da je po nekaj letih takšnega prakticiranja bolje, čeprav vedno znova v sebi bije bitke.
“Ker je ta “osnovni vzorec vedenja” tako močno zapisan v meni, da ga težko zaobidem. Res smo produkti svojih staršev in to se nam zapiše v zadnjo celico.”
Komentatorka objave
Ne smemo pa pozabiti, da od svojih staršev dobimo tudi dobre stvari, ki jih prav tako lahko cenimo.
