Iskanje novega partnerja, ko že imate otroke, je že tako velik izziv sam po sebi. Nemalo ljudi se izogiba odgovornosti vzgoji in sobivanju z otrokom, ki ni njihov. Ko pa končno uspete najti takega partnerja, pa je tu še vprašanje, če bo vašim otrokom všeč in obratno.
Na Starševski čvek se je po nasvet obrnila ena izmed uporabnic, češ, da je njen partner, odkar živita skupaj, popolnoma spremenil odnos do njenih otrok. »Na živce mu gresta moja otroka, ki sta pridna in lepo vzgojena. Zdi se mi, da mu gre na živce samo zato ker sta. Vse kar rečeta in naredita je narobe. Rad bi ju vzgajal, kar pa sem sama proti. Otroka imata očeta in to zelo dobrega in skrbnega. On je zanju tujec, ki s je vselil v njun dom, ki si deli posteljo z njuno mamo. Ne upam jih pustiti samih doma, ker imam občutek, da bi lahko koga celo udaril,« je zapisala.
Poiščite razlog
Pravzaprav primeri, ko otroci novemu partnerju niso všeč, sploh niso tako redki. Dr. Veronika Podgoršek, doktorica znanosti in področja družinske in zakonske terapije je za Siol.net zapisala, da če želimo najti rešitev, moramo poznati vzroke. Med najpogostejšimi razlogi so:
- Otroci ga spominjajo na vašega nekdanjega partnerja in vašo preteklost. »A neizpodbitno dejstvo je, da jo imate in da tega ne morete spremeniti. Ne nazadnje pa: zakaj bi to hoteli!? Če tega nova partnerica, novi partner ali vi ne zmorete sprejeti, je bolje, da prijateljevanje čim prej končate,« svetuje doktorica.
- »Dogaja se tudi, da imata nova partnerja oba otroke od prej in bi za svoje od drugega želeli, da jih sprejme, sami pa jih od drugega ne. Tudi v tem primeru je za takšno vedenje pogosto kriv zgoraj omenjeni razlog. Težava lahko nastopi tudi, če se otroci ne razumejo med seboj,« še razlaga.
- Značajsko se ne ujemata. To je pogosto tudi znotraj primarnih družin, da se eden izmed staršev z enim izmed otrok preprosto ne poveže. Kljub temu, da sta krvno povezana, ne najdeta skupne točke, povezanosti ali navezanosti, zato je to pri novem partnerju lahko popolnoma smiselno.
- Otroci ne sprejemajo njega, »Posledično se ob neprestanem negativnem bombardiranju odrasla oseba postavi v obrambno držo, da se s tem zaščiti pred lastno bolečino stalne nezaželenosti in zavračanja,« še kot razlog navaja Dr. Podgoršek.
Če ste vi tisti, ki ima težave s partnerjevim otrokom, se vprašajte kako bi si sami želeli, da bi se partner vedel do vaših otrok. Ali kako si želite, da novi partner vašega bivšega vede do njih. Zapomnite si, da otrok ničesar ni kriv. »Želi si biti le ljubljen, sprejet, razumljen in tega, da se zanj zanimate, da ni odveč. Pomislite tudi na to, kako bi si želeli, da bi se v takem položaju obnašali do vas kot otroka. Ne nazadnje bo vsak otrok enkrat odrasel in odšel po svoji poti, tako kot ste vi,« opozarja Dr. Podgoršek.
Kako se počutijo oni?
Pomembno pa je, da se pogovorite tudi s svojimi otroci, saj so tudi oni del tega odnosa. Psihoterapevtka Sarah Noel je za Good Therapy svetovala, da je v takih primerih ključno, da se s svojimi otroci usede in pogovorite. »Prosite jih naj bodo iskreni z vami in začnite s preprostimi vprašanji? Jim je vaš partner všeč? Kako se počutijo kadar so sami z njimi? Je kaj, kar bi radi na njemu spremenili? Naj bodo vsa vaša vprašanja usmerjena v njihovo izkušnjo z njim.«
Tako boste imeli boljši uvid v situacijo in tudi bolje razumeli kako se med seboj razumejo.
Če se bo partnerjeva odklonilnost do otrok nadaljevala, lahko to vpliva tudi na njihovo dojemanje odnosov, ko bodo odraščali. Vi pa ste kot starši odgovorni za dobrobit svojih otrok in vi ste tisti, ki morate sprejeti najboljše odločitve zanje. »To težavo lahko rešite samo s partnerjem. Povprašati morate njega v čem je težava,« razlaga psihoterapevtka Noel.
Če je pogovor med vami in vašim novim partnerjem neproduktiven in se njegov odnos do otrok ne spremeni, svetujeta obe strokovnjakinji strokovno pomoč, »Če sta oba pripravljena sodelovati, vam lahko terapevt pomaga preiti to oviro in vas pripelje do bolj produktivnega pogovora,« je razložila Noelova. Če vaš partner ne želi sodelovati niti pri tem, pa je morda čas, da odidete vsak svojo pot. Vsekakor je to težka odločitev, a pomislite, kako to lahko vpliva na vaše otroke. Na koncu se morate odločiti za njihovo dobrobit.