Avtorica je na forumu zapisala, da je imela tri resne partnerje, vendar prvi ni bil ravno kaj prida. Zvezo sta začela v najstniških letih, ko sta oba obiskovala srednjo šolo in kasneje faks.  

“Prvi je bil moja srednješolska ljubezen, ki me je veselo varal, bil popolnoma neresen (kavice po trikrat na dan, alkohol, dijaške zabave, igrice na računalniku). Seveda sva bila premlada za kakršnokoli resno zvezo. Takrat tega nisem razumela. Ko sva postala študenta, sem želela, da se zresni, da začne resno študirati, on pa je igral igrice do šestih zjutraj, ni hodil na predavanja, padal letnike. Ugotovila sem, da se je srednješolska ljubezen, ki se je sicer prevesila v prva leta faksa, izpela in zapustila sem ga,” razlaga.  

Takoj za razhodom je spoznal novo dekle, se zresnil, poročil in dobil otroke. Čez nekaj časa je sama spoznala novega partnerja, ki ji je bil ‘pisan na kožo’. Bil je popolno nasprotje prejšnjemu. Resen, zaposlen in zanesljiv. Oba sta še vedno študirala, zato nista živela skupaj. Po koncu študija si je želela, da bi se ustalila pod skupno streho, vendar ji želje ni izpolnil. Izogibal se je temi kot hudič križa. Ko je nastopil dan, da se o tem resno pogovorita ji je izrazil željo, da bi se ona preselila k njemu in bi tako živela pod streho njegovih staršev. Tega “kompromisa” ni bila pripravljena vzeti in ga je kot prvega, zapustila. Tudi ta si je našel novo in se z njo vselil, zdaj pa planira družino.  

Tretji, trenutni partner je bolj podoben prvemu. Sicer ji nameni veliko pozornosti, vendar vsake pol leta, zaradi družinskega posla, preživlja pri starših. Takrat živi kot študent. S prijatelji je na kavi trikrat na dan, te kave pa se kmalu spremenijo v alkoholne pijače. Ko živi pri mami, ne izpusti nobene lokalne zabave. 

Zdi, da je problemov že vrh glave, vendar se najde še njegova mama, za katero je njen edino rojeni sin še vedno petletnik. Kamorkoli gre, mora dobiti njeno dovoljenje in govorimo o moškem nad 30 let.  

“Pol leta moj partner dela v drugem kraju in takrat živiva skupaj. Takrat se pokaže njegova super plat. Kuhava skupaj, pomaga v gospodinjstvu, je resen, zanesljiv, odgovoren. Ni alkohola, ni zabav, ni kavic, so pa igrice do dveh zjutraj. Ampak šele po tem, ko preživiva skupaj kvaliteten čas,” je zapisala avtorica teme na portalu Starševski čvek. 

Z njo se je strinjala ena od bralk in dodala, da jo pretirano igranje igric pri moškem popolnoma odbije. Tudi sama je imela partnerja, ki je ob vikendih do jutranjih ur igral računalniške igre, za vikende sploh ni bil dosegljiv, ker je preostanek časa spal. Moški čez 40 let je imel seveda čez teden službo, za vikende pa vedno ponovil vajo in jih preživel v družbi dobrega starega računalnika. “Zaradi te odvisnosti je partnerski odnos kaj hitro postal preteklost,” je komentirala bralka foruma. 

Avtorica je tudi zapisala, da ji je trenutni partner izrazil željo po otrocih, tudi ona si jih želi, saj pravi, da je že kar v letih, vendar problem še vedno tiči v komunikaciji. Povedala je svoje, ampak njegova mama ne odstopa. Svojemu sinu ne dovoli, da bi se preselil drugam.  

“Očitno pri vseh partnerjih delam isto napako. Kako se s partnerjem o tem pogovoriti in najti kompromis?” je še dodala avtorica objave.  

Mag. Uroš Drčić, transakcijski analitik psihoterapevt je o temi za Starševski Čvek zapisal, da avtorica izbira moške, ki jih poskuša spremeniti, nato neuspešno upa, da bodo razumeli in na koncu ostane brez stabilne veze ter otrok. Možno je, da se oseba ne počuti dovolj pomembno, da bi imela ‘kvalitetnega’ zrelega partnerja. Prav tako se lahko zgodi, da oseba pri sklepanju veze da preveč poudarka na manj pomembne lastnosti. Recimo na fizično lepoto in razigranost. Ni pa pozorna na ostale atribute, ki kažejo, da bo oseba zrel, zanesljiv partner in oče otrok. 

“Prav tako bi bilo dobro razumeti razloge, zakaj se prejšnja dva partnerja nista odločila za družino z vami, za tem pa sta se,” je razložil in dodal … “Gotovo pa je, da take nezavedne razloge imate. In ko boste razumeli te razloge, bo tudi vprašanje: kako se s partnerjem o tem pogovoriti in najti kompromis, dobilo popolnoma drug kontekst. Vsakdo sicer lahko spremeni svoje vedenje, če se tako odloči.” 

Bralec teme avtorici trdi, da glede na zgodbo prvih dveh partnerjev, tiči problem v njej. 

Drčić pa je razložil, da se običajno poskusiti nekoga, ki pri 30ih živi kot 16-letni fant (igrice, zabave, spi do 14h, se ne upa reči mami), spodbuditi, da bo odrastel, izkaže kot Sizifovo delo. Problem ni vedenje njegove mame, ampak njegovo, ker se ni odločil odrasti. Ko boste torej razumeli, zakaj ste se odločili za vezo z velikim otrokom, bo tudi bolj jasno kako naprej. V situacijah podobnih vaši se ženske včasih racionalno odločijo pač imeti otroka s trenutnim partnerjem, čeprav se zavedajo, da bodo kasneje na bolj odrasel način našle bolj zrelega partnerja, ki bo hkrati tudi dober očim otroku.

Do teme na forumu lahko dostopate tukaj.

 _{O strokovnjaku:}  

_{Mag. Uroš Drčić je transakcijski analitik – psihoterapevt. Vodi zasebno prakso individualnega, skupinskega in partnerskega svetovanja ter psihoterapije. Je direktor zavoda Revita plus, centra za svetovanje in izgorelost.}