Sama besedna zveza predelana živila ima pogosto negativen prizvok. Poznamo več vrst teh in nekatera nam pravzaprav ne škodujejo, medtem ko so nekatera zelo škodljiva za nas. Predelana živila so lahko povsem običajna kot je sir, kruh ali testenine, saj mednje uvrščamo vsa živila, ki so predelana z različnimi postopki in spremenjena glede na svojo izvorno obliko.
Kako jih prepoznamo?
Nacionalni portal o hrani in prehrani navaja, da obstaja sistem kategorizacije, po katerem se predelana živila razvrščajo v štiri skupine:
- Nepredelana ali minimalno predelana živila (skupina 1) – V to skupino spadajo predvsem osnovna in nepredelana živila. To so užitni deli rastlin (semena, plotovi, listi, stebla, korenine) in živali (mišice, drobovina, jajca, mleko), zraven pa spadajo tudi glive, alge in pitna voda. »Minimalno predelana hrana je obdelana le z osnovnimi postopki, kot so sušenje, mletje, fermentacija, pasterizacija, hlajenje, zamrzovanje, vakuumsko pakiranje itd.« navaja nacionalni portal. Taka živila na primer predstavljajo moke, jajca, ovseni kosmiči, jogurt, sušena zelenjava ipd.
- Predelane kulinarične sestavine (skupina 2) – To so sestavine, ki so pridobljene neposredno iz živil skupine 1 z različnimi postopki (stiskanje, mletje, ekstrakcija in rafiniranje). Sem spadajo različna olja, sladkorji, med, masla ipd. Sem spadajo tudi kombinirana živila npr. zeliščno maslo, olje z čilijem…
- Predelana živila (skupina 3) – »V to skupino sodijo industrijski izdelki, ki so nastali s kombiniranjem živil iz skupin 1 in 2. Gre za živila, ki so poznana kot različice osnovnih živil,« razlaga nacionalni portal. Ta živila so npr. sušeno ali prekajeno meso, soljeni in praženi oreški, fermentirane alkoholne pijače, zelenjava in sadje v kisu ipd.
- Visoko predelana oziroma ultra procesirana živila (skupina 4) – Nam najškodljivejša skupina so živila, ki v svoji sestavi ne vsebujejo izvornih nepredelanih živil. »So narejena večinoma iz snovi, ki so bile z različnimi postopki pridobljene iz teh živil (maščobe, olja, sladkor, škrob, beljakovine), modificiranih snovi (hidrogenirane maščobe, modificiran škrob) ali snovi, sintetiziranih v laboratoriju iz različnih organskih substratov ter drugih organskih virov (ojačevalci arom, barvila, drugi aditivi).« Ta živila vsebujejo zelo malo ali pa sploh ne vsebujejo živil iz skupine 1. To so predvsem sladkarije, predpakirani prigrizki, margarine, namazi, dopolnila obrokov in destilirane alkoholne pijače.
Vpliv na zdravje
Mnogi pa se prave nevarnosti predelanih živil ne zavedajo. Pogosta zmota je, da se predelana živila odsvetujejo le zaradi svojih kaloričnih vrednosti, a težava je tudi v njihovem vplivu na naše zdravje. Mnogi starši pa tudi zaradi lažje in cenejše priprave svojim otrokom ponujajo že vnaprej pripravljene in predelane obroke.
A visoko predelana živila so pogosto energijsko bogata a hranilno revna, kar pomeni, da imajo nizko vsebnost zdravju koristnik hranil kot so vitamini, minerali in vlaknine, hkrati pa so bogata z maščobami, sladkorjem in soljo. Zaradi tega pa imajo tudi visoko energijsko vrednost. Prav tako pa so tudi pogosto tako spremenjena, da njihove osnovne sestavine težko prepoznamo. Ker imajo nizko hranilno vrednost, smo po zaužitju takih živil pogosto kmalu znova lačni, vase pa ne vnesemo nobenih koristnih hranil. Zato je ena izmed mnogih negativnih posledic uživanja predelanih živil tudi ta, da zaužijemo veliko preveč in sladkorja, kar lahko privede do prekomerne teže.
Ne le do povečane telesna teže, prehranjevanje z živili iz skupine 4 vodi tudi do nastanka metabolnega sindroma, povišanega krvnega tlaka in visoke ravni maščob ter holesterola v krvi, kar lahko močno poveča tveganje za nastanek srčno-žilnih bolezni, sladkorne bolezni tipa II in nekaterih vrst raka. Raziskovalci na Univerzi Sorbonne pa so v svoji raziskavi pred nekaj leti ugotovili, da za vsakih 10 odstotkov več zaužite predelane hrane, se za 14 odstotkov poveča tveganje za smrt v naslednjih osmih letih.
Avtorica te študije Dr. Laure Schnabel dodaja, da opaža, da se pogosto tisti, ki uživajo veliko predelane hrane, tudi ne gibljejo dovolj. Prekomerna teža in nezadostno gibanje pa predstavljata za zdravje veliko tveganje.
Kaj lahko storite vi?
Če imate občutek, da se poslužujete preveč predelanih živil, je najboljši nasvet, da poskusite kuhati čimveč sami. Tako imate nadzor nad uporabljenimi živili in boste tudi bolj zavestni glede količine predelanih. Na nacionalnem portalu o hrani in prehrani svetujejo, naj bodo prva izbira minimalno predelana živila. »Priporočeno je, da dajete prednost sveže pripravljenim jedem (obare, juhe, solate…) pred izdelki, ki ne potrebujejo kulinarične priprave (instant juhe, vnaprej pripravljene jedi, ki jih je potrebno pred zaužitjem zgolj pogreti, …). Pri prehranjevanju izven doma bodite pozorni na uporabljene sestavine, izbirajte in povprašajte ponudnike,« še svetujejo.
Za začetek pa si lahko pomagate tudi s preprosto tabelo primerov alternativ:
| Primeri predelanih živil | Alternativa iz osnovnih sestavin |
| Zelenjavna kremna juha iz vrečke | Zelenjavna juha iz sveže kuhane in pretlačene zelenjave |
| Omaka bolognese iz konzerve | Omaka pripravljena iz pasiranega paradižnika, svežega mletega mesa, sveže zelenjave in začimb |
| Mešanica kosmičev za zajtrk z dodanim sladkorjem | Domači kosmiči za zajtrk: ovseni kosmiči, oreški, sadje in semena |
| Piščančja salama | Pečen kos piščančjih prsi, ohlajen in narezan na rezine |
