Ne glede na to, kako pazljivi ste, se vsakemu staršu lahko pripeti nesreča v trenutku nepozornosti. Ko ste utrujeni in neprespani, se lahko zgodi, da vam kdaj koncentracija upade in se vam zgodi nepredstavljivo: vaš otrok (vam) pade.
Najprej zadihajte in si odpustite, takoj ko otroka poberete. Občutki krivde, tesnobe in jeze na samega nase, so v teh trenutkih zelo močni, a to ne pomeni, da ste slab starš. Vsak starš vam bo znal povedati zgodbo, ko se je to pripetilo tudi njemu.
Po vsej verjetnosti bo otrok takoj zajokal, zato je najpomembneje, da ga najprej pomirite in potolažite. V večini padcev gre za padec z majhne višine in se otroku ne pripeti nič hujšega, saj so dojenčki dokaj trpežni. Vaša reakcija pa bo otroka naučila tudi reakcije za kasneje v življenju, ko bo padel sam.
Kaj lahko storite?
Prvi korak je seveda že sama preventiva pred padcem. Največ dojenčkov pade iz postelje, kavča, previjalne mizice ali pa iz rok utrujenega starša. Najboljša preventiva je, da na mizicah uporabljate varnostne pasove in nikoli ne zaspite z otrokom v vaših rokah. Dr. Jen Trachtenberg doktorica in avtorica vodiča za starše je za Fatherly dejala, da je preprosto nemogoče, da povsem preprečite, da se vašemu otroku kadarkoli zgodi karkoli slabega.
“Ko imate novorojenčka, sploh prvič, in morate za vse njegove potrebe skrbeti 24/7, to prinese veliko tesnobe in skrbi, da starši pogosto postanejo kar paralizirani od strahu,” je razložila in dodala: “Bojijo se, da če se njihovim otrokom zgodi kaj slabega, da so slabi starši. In to sploh ni res.“
Kaj se zgodi, ko dojenček pade?
Majhen padec iz kratke razdalje ima redko resne posledice. Panika in strah staršev pogosto zasenčita racionalno oceno situacije in otrokovega zdravja. Trachtenbergova razlaga, da se pogosto dogaja, da mora starše miriti, ki se bojijo, da bo dojenčkova glava padla nazaj in se zlomila. “To se ne zgodi kar tako.”
Vendar, če so na dojenčku vidijo zunanje poškodbe, je nezavesten ali se zdi zmeden, takoj poiščite medicinsko pomoč. Med drugimi znaki so tudi: bruhanje, iritabilnost, težave z ravnotežjem, buška ali kakršnekoli spremembe obnašanja. Pri teh simptomih gre lahko za počeno lobanjo ali notranje krvavitve. Pri padcih je najbolj v nevarnosti glava.
Če vam otrok pade z višine manjše od 80 cm, ni velikega razloga za skrb. Svojega otroka opazujte in če vidite spremembe v obnašanju v roku prvih dveh dni, pokličite zdravnika.
Opazujte reakcijo in počutje
Ko otrok pade, je vaša prva naloga, da ga pomirite. “Po vsej verjetnosti pa ste vi veliko bolj razburjeni od vašega otroka. Gre le za pripetljaj, ne stalno izpostavljenost stresu, če boste reagirali pravilno, se bo otrok počutil varnega,” razlaga doktorica. Zato je pomembno, da poskusite ostati čim bolj mirni.
Vaš dojenček svojega nelagodja ne bo skrival, če je bil padec hujši. Če se otrok po nekaj minutah pomiri, se smeje in veselo igra, potem ste po vsej verjetnosti varni. Vsekakor preverite za buško ali modrice, vendar če se vaš otrok obnaša običajno, ni potrebe po obisku zdravnika. “Nesreče se bodo vedno dogajale na poti do njegove odraslosti. Najpomembneje je, kako se vi spopadete z njimi,” pravi Trachtenbergova.
Če noben izmed zgoraj naštetih simptomov ni prisoten, je vaš otrok povsem zdrav in cel. Doktorica pa še opozarja, da so “starši pogosto tako osredotočeni na glavo, da pozabijo na roke in noge, tudi te morate preveriti.” Če vaš dojenček katerega dela telesa ne premika, gre lahko za resnejšo poškodbo.
Bo imel otrok trajne posledice?
V veliki večini primerov ne. Resne poškodbe kot posledica padca, četudi na glavo, so zelo redke. V raziskavi Univerze Newcastla so ugotovili, da je bilo pri manj kot enem odstotku padcev rezultat pretres ali poškodba lobanje. Pravzaprav so pri otrocih veliko pogostejše opekline.
Vendar se tudi pretresi glav pri dojenčkih pozdravijo v nekaj tednih, zato dolgoročnih posledic praktično ni.
