Končali ste z delom, sedite na svojem kavču in odsotno prebirate novice na časovnicah svojih družbenih omrežij. Običajno so te napolnjene s šalami in posnetki živali, ki počnejo ljubke stvari, dokler vaših oči ne ujame šokantna novica.
Niste prepričani ali bi ji verjeli ali ne. V eri, kjer nas neprestano opozarjajo na lažne novice, t. i. “fake news”, zagotovo menite, da znate ločevati med pravimi in izmišljenimi informacijami.
A resnica je na žalost drugačna. Ker sami izbiramo vire, ki se nam bodo prikazovali na družbenih omrežjih, je več možnosti, da bomo prav vsem novicam verjeli.
Zakaj so viri pomembni
V nedavni raziskavi so znanstveniki iz Univerze Cambridge prosili sodelujoče, da precenijo resničnost naslovov na njihovih časovnicah. Nekateri so bili resnični, nekateri pa popolnoma izmišljeni.
In ne samo to, nekatere novice so zmanipulirali tako, da je izgledalo, da so jih objavili bolj levi mediji, kot je CNN, druge novice pa, da so jih objavili bolj desni mediji, kot je Fox News. V ločeni nalogi so sodelujoče še prosili, da ocenijo, kako kredibilni so viri.
Ugotovili so, da je večina sodelujočih kredibilnost naslovov ocenjevala na podlagi njihovih virov. Torej, če je po njihovem mnenju bil vir kredibilen, je bil kredibilen tudi naslov.
Čeprav se to morda sliši kot spodbudna ugotovitev, obstaja velik minus. Udeleženci so se namreč tako zanašali na zaznano verodostojnost virov, da so tudi lažne naslove ocenili kot resnične, preprosto zaradi povezanega vira.
Tudi kredibilni viri se lahko motijo
Vedno več raziskav nakazuje, da znaten del napačnih informacij prihaja od kredibilnih in popularnih virov.
Primer: leta 2014 je Politifact ocenil, da je kar 58 odstotkov novic Fox Newsa in 22 odstotkov novic CNN-a napačnih. V času epidemije COVID-19 pa so ti odstotki za vse desne novičarske vire še narasli.
A viri lahko napačne informacije objavljajo povsem nenamerno. V začetku epidemije je na primer znan danski novinar javno povedal, da maske ne delujejo, saj je ne namenoma napačno interpretiral rezultate neke majhne študije.
Sam naslov njegove novice je bil dovolj, da so nacionalni in mednarodni mediji njegove trditve delili naprej, kar je privedlo do svetovnega prepričanja, da maske niso potrebne.
Naše prepričanje kaj je kredibilno, je pristransko
Raziskovalci so odkrili, da so sodelujoči bolj verjeli naslovom virov, s katerimi so si delili politična nagnjenja. Politična prepričanja so bila pravzaprav ogromen faktor pri odločanju, ne glede na to, ali so bili sodelujoči liberalni ali konservativni.
Te ugotovitve pa nakazujejo, da smo ljudje hitro pod vplivom napačnih informacij. Kljub temu, da ne verjamemo, da nas ti viri želijo zavesti, se ti pogosto lahko zmotijo in objavijo napačne informacije. Zato znanstveniki ponujajo tri nasvete, kako preprečiti, da nas novice zavedejo.
- Zanašajte se na več virov. Če se naslovi novic zanašajo na čustva ali pa diskreditirajo druge, je pomembno, da preverite vir. A še bolje je, če poiščete še kakšnega. Če več kredibilnih virov objavi enako informacijo, je ta po vsej verjetnosti resnična.
- Poiščite izvorne dokaze. Če vir neke novice ni primaren vir podatkov, poizkusite poiskati originalno študijo ali dokaze. Tako se lahko izognete napačni interpretaciji.
- Ustvarite si bolj raznoliko časovnico. Poskusite slediti virom, ki niso ravno v skladu z vašimi političnimi nagnjenji. Če se glede nečesa strinjata tako leva, kot desna stran, je manj možnosti, da je novica lažna.
