Samo lansko leto so v ZDA zapravili kar 145 milijard za odpravljanje posledic klimatskih sprememb (poplave, tornadi, viharji, ipd.). Te naravne katastrofe so vplivale na kar tretjino prebivalstva, znakov, da se bodo te zmanjšale, pa ni. Aprila letos pa je Koloradska univerza napovedala kar 19 viharjev, ki se bodo začeli z junijem letos.
Te napovedi istočasno napovedujejo tudi porast duševnih obolenj. V raziskavi z žrtvami viharjev leta 2017 je kar 40 odstotkov žrtev utrpelo simptome posttravmatske stresne motnje, 20 odstotkov, pa se jih je kvalificiralo za diagnozo te motnje.
Prav tako so leta 2020 po sezoni tornadov v Tennesseju zabeležili večje količine depresije in stresa med preživelimi.
Posledice klimatskih sprememb, se ne kažejo samo na vremenu
Ekološke spremembe v kakovosti zraka, ki jih povzročajo emisije toplogrednih plinov, tudi ponazarjajo, kako sta okolje in čustveno počutje neločljivo povezana. Onesnaževala zraka imajo neposredne posledice tako na fizično kot na duševno zdravje.
Glede na študijo iz februarja 2022 je izpostavljenost onesnaženemu zraku povezana s povečano resnostjo psihiatričnih simptomov med moškimi veterani. Otroci, ki so izpostavljeni okolju z dolgotrajnim onesnaženim zrakom, so še posebej ogroženi zaradi nenormalnih razvojnih poti.
Antropogeno globalno segrevanje (npr. naraščajoče temperature zaradi človekove dejavnosti) je zdaj trdno uveljavljeno kot dejavnik, ki prispeva k upadanju duševnega zdravja, vključno s povečano pogostnostjo hospitalizacij v duševnem zdravju, poskusov samomora in medosebnega nasilja, kot so spolna kazniva dejanja in namerni umori.
Študija iz leta 2022, objavljena v Dnevniku ameriškega medicinskega združenja, je pokazala 8-odstoten porast obiskov urgence zaradi duševnega zdravja, v času višjih temperatur.
Psihiatrija mora priznati klimatske spremembe
Kot področje mora psihiatrija priznati, da lahko ekstremni vremenski dogodki in ostale nesreče, ki so posledica globalnega segrevanja, pustijo ogromen pečat na otrocih in njihovem razvoju. Takšno priznanje pa bo spodbudilo nadaljnje raziskave o učinkih podnebnih sprememb na človekov razvoj.
Čas za izobraževanje zdravstvene stroke o učinkih podnebnih sprememb na fizično in duševno zdravje je že zdavnaj tu.
Seveda duševne bolezni nimajo enega samega vzroka in podnebne spremembe niso edini. Etiologija duševne bolezni je pogosto več faktorska, z genetskimi, epigenetskimi in sociokulturnimi vplivi. Toda zanemarjanje vse več dokazov, da dogodki, povezani s podnebjem, postavljajo temelje za osebne travme, je kratkovidno.
Poplave, orkani, tornadi in vse ostale posledice podnebnih sprememb ne ogrožajo le zemlje in našega fizičnega zdravja, ampak imajo posledice tudi za naše čustveno in duševno stanje. Skrajen čas je, da se vzamejo čustvene posledice katastrof v obzir, ko govorimo o globalnem segrevanju.
