Mnogi zgodnjih znakov izgorelosti ne prepoznajo, drugi, tako kot ena izmed naših uporabnic, pa ne vedo, kako se z njo spopasti. Če vam izgorelost povzroča služba, najbrž ne morete kar dati odpovedi, če je problem v družini, pa je ne morete kar zapustiti.

Kaj sploh je izgorelost?

“Če greste na Triglav, boste nekaj dni po vzponu utrujeni, mišice bodo razbolele. Telo se mora regenerirati in obnoviti svoje zaloge. Ko umske in telesne napore doživljamo tako dolgotrajno, da se telesu vmes ne uspe regenerirati, sledijo kronične posledice. Telo pač nekje popusti,”

izgorelost za Vse bo: v redu opisuje psihoterapevtka Tina Bončina.

Vendar pa gre za veliko bolj kompleksno stanje – Svetovna zdravstvena organizacija izgorelost opisuje kot sindrom kroničnega stresa.

Strupeni odnosi, previsoke zahteve in karierna obremenjenost v službi so običajno sprožilec izgorelosti. Prav tako jo lahko povzročijo tudi slabi družinski odnosi in težave v zasebnem okolju. Če oseba ne zna svojemu šefu ali družini reči ne, si vzeti nekaj časa zase in si odpočiti, jo lahko vse to začne pokopavati. Ljudje, ki ne znajo postavljati osebnih meja, imajo veliko večjo nagnjenost k izgorelosti, saj bodo vsi te meje prestopali.

Znaki izgorelosti

Naša telesa so zelo močna in sposobna prenesti velike fizične in čustvene napore. Kadar smo v kakršnemkoli stresu (fizičnem ali čustvenem), naše telo začne sproščati adrenalin in kortizol.

Kortizol pa v telesu sproži številne procese: “Poviša raven sladkorja ter frekvenco dihanja in bitja srca. Telesu tako da energijo in kri preusmeri v dele telesa, ki jo najbolj potrebujejo. V tem primeru so to mišice, saj telo pričakuje, da bomo trdo delali, se borili ali bežali,” razlaga Tina Bončina.

Če je naša nadledvična žleza, ki proizvaja adrenalin, neprestano v pogonu in obremenjena, pa ta postane utrujena in začne nepravilno delovati.

Izgorelost se ne pridela v enem mescu, ampak se pojavi po letih neprestanega preobremenjujočega dela. Psihoterapevtka Marija Remškar opozarja, da prva faza izčrpanosti lahko traja tudi do 20 let, če ne prepoznamo znakov pravočasno. “Najbolj značilna simptoma za to fazo sta deloholizem in utrujenost. Ljudje se v tej fazi spopadajo z motnjami spanja, povišanim krvnim tlakom in paničnimi napadi,” opisuje Remškarjeva in dodaja, da simptome spremljajo še občutki depresije, tesnobe in razočaranja.

Druga faza, ki sledi, je faza ujetosti. Na tej točki je nadledvična žleza zaradi vseh nihanj že zelo utrujena in ni več zmožna dviga kortizola. Simptomi so veliko bolj izraženi, posameznik pa se spopada z močnimi glavoboli, izčrpanostjo, bolečinami v telesu in upadom energije.

“Začetni deloholizem upade in v tej fazi sledi odpor do dela, občutek krivde in jeza. Ljudje imajo težave s spominom in koncentracijo, pri čemer so pogosti čustveni izbruhi, cinizem, odtujevanje od bližnjih in zanikanje svojih potreb,” še opisuje psihoterapevtka.

V zadnji fazi nastopi izgorelost oz. adrenalni zlom. Pojavijo se izrazit upad energije, slabša imunska odpornost (pogoste bolezni) in izrazita nespečnost. Posameznik doživlja močen strah in tesnobo, občutek odtujenosti, nekaterim pa se celo pojavijo samomorilne misli.

Zdravljenje izgorelosti

Izgorelost je tesno povezana s posameznikovo osebnostjo. “Nekdo se zaveda, da je šef pač zoprn in ne zna delati z ljudmi. Drugi bo krivdo za šefovo obnašanje iskal v sebi in si prigovarjal: ‘Nezadovoljen je z mano, ker res nisem dobro delal, moram se bolj potruditi.’ Prvi bo bodisi sprejel situacijo, prosil za premestitev ali zamenjal službo. Drugi bo stisnil zobe, molče trpel in poskusil vse urediti sam. Odgovor, zakaj ne ravna drugače oziroma prosi za pomoč, se skriva v njegovi osebnostni strukturi,” pojasnjuje Bončina.

Ker pa je izgorelost pogosto povezana z duševnim zdravjem, se bolj kot ne zdravi s pomočjo psihoterapije, saj se morajo popraviti škodljivi vzorci, ki so posameznika pripeljali do te točke.

Večini je težko sprejeti, da po izgorelosti nikoli več ne bo tako, kot je bilo. “Veliko jih želi povratek v znano življenje. Ampak ravno to jih je pripeljalo v bolezen! Ko denimo začnejo delati z 80 odstotki svojih prejšnjih sposobnosti, sami to dojemajo kot malo čez polovico,” pravi Bončina.

Pri izgorelosti je ključno, da simptome prepoznate že prej in ugotovite svoje sprožilce stresa. Naučite se reči “ne” in si vzeti nekaj časa zase. Ni potrebno, da vse storite sami. Če ste preobremenjeni, si poiščite pomoč.