V juniju se praznuje “pride” oz. parada ponosa, ki označuje ponos, ki ga pripadniki LGBTQ+ skupnosti čutijo do tega, kar so.
Mnoga podjetja ob tej priložnosti v znak podpore svoj logotip spremenijo v mavrične barve. Za mnoge iz zunanje perspektive deluje, kot da gre le za zabavo in vsiljevanje, saj je družba vedno bolj sprejemljiva, a temu ni ravno tako.
Resnična slika
V resnici pa situacija ni tako rožnata, kot mnogi menijo. V Evropski uniji le 13 držav od 27 dovoljuje poroko istospolnih parov, 21 pa jih priznava kot skupnost. V mnogih državah po svetu pa je situacija še hujša, v Rusiji in nekaterih zveznih državah Nove Zelandije je prepovedana vsaka oblika homoseksualnosti – to pomeni, da so kakršnikoli odnosi med osebami istega spola prepovedani.
Prav tako pa vsa pravila in pravni ukrepi še ne pomenijo, da LGBTQ+ pripadniki ne izkusijo diskriminacije. Poročilo Agencije Evropske unije za temeljne pravice pravi, da je v EU in na Hrvaškem v preteklem letu 47 odstotkov LGBT mladih doživelo diskriminacijo, kar 80 odstotkov pa se jih spomni negativnih pripomb in ustrahovanja v času šolanja.
Poročilo Stonewall pa je pred kratkim razkrilo, da je 13 odstotkov pripadnikov LGBTQ+ občutilo diskriminacijo s strani zdravniškega osebja, ko so iskali pomoč. Kar 70 odstotkov transseksualnih oseb poroča, da so pri iskanju zdravniške pomoči občutili obsojanje in diskriminacijo.
“To so slike liberalnih držav, ki naj bi z zakoni pomagali LGBTQ+ pripadnikov, a v resnici so številke zelo zaskrbljujoče. Obstajajo pa tudi države, ki skušajo biti še manj liberalne, kot je recimo Florida v ZDA s svojim novim zakonom ‘Ne reci gej’, ki bo prepovedal učiteljem, da učence učijo o spolnih usmerjenostih,”
razlaga Silva Neves, psihoterapevt za razmerja in travmo
Ni tako preprosto
Biti pripadnik LGBTQ+ v današnjem svetu torej še vedno ni preprosto. Za mnoge parade ponosa izgledajo kot zabave, ampak v resnici gre za proteste in iskanje pravičnosti v pravnem sistemu. “Za heteroseksualne ljudi je cel svet odprt, za LGBTQ+ ljudi pa ne,” pravi Neves.
The Human Dignity Trust poroča, da je v kar 71 državah homoseksualnost kriminalizirana, v 11 državah pa je kazen za homoseksualnost smrt. Četrtina sveta meni, da je biti LGBTQ+ zločin. “Heteroseksualen par lahko potuje po celem svetu, jaz s svojim partnerjem ne morem v Egipt pogledati piramid, ker lahko pristanem v zaporu za tri leta,” razlaga Neves.
Izbrana družina
In tudi zgodbe otrok, ki so se jim starši odpovedali, ker so pripadniki LGBTQ+, niso redke. Mnoge družine otroke zavrnejo, jih ne podpirajo ali celo izženejo iz hiše, kar jih naredi brezdomne. Silva Neves pravi, da je LGBTQ+ skupnost izbrana družina, ki si jo pripadniki oblikujejo sami. “Težko se prepričaš, da si zaslužiš ljubezen, če te še lastna družina zavrne,” še dodaja.
Ob vsem tem pa psihoterapevt Neves opozarja, da ne smejo pustiti, da ti glasovi prevladajo, ter da jim verjamemo. “Težko se je naučiti ljubezni samega do sebe, če te četrtina sveta sovraži. Ne poslušajte teh glasov,” svetuje. Obkrožite se z ljudmi, ki vas podpirajo in v vas verjamejo, saj so kvalitetna prijateljstva ključna za naše preživetje.
