Catherine je bila zdrava 31-letnica, ko je nepričakovano umrla v spanju. Bili smo priča številnim primerom, ko so se mladi športniki zgrudili na nogometnem igrišču, kot denimo danski reprezentant Christian Eriksen, ki je po zaslugi hitrega posredovanja preživel. Takšne sreče pa nimajo vsi.

Kardiolog dr. Stanko Uzelac pojasnjuje pogostost nenadnih smrti in glavni vzrok.

Popolnoma zdravi posamezniki

Catherine Keane je bila popolnoma zdrava, mlada oseba, ko je umrla. Njena družina iz Irske se je odločila opozoriti ljudi na zastrašujoče stanje, ki prizadene vse več mladih odraslih. Catherine je bila namreč zdrava 31-letnica, lani julija pa je nenadoma umrla v spanju zaradi stanja, znanega kot sindrom nenadne aritmične smrti (SADS), piše 7news.

Po podatkih Royal Australian College of General Practitioners to stanje povzroči nepričakovano smrt pri ljudeh, mlajših od 40 let, in je zanj težko najti očiten vzrok. Sindrom je lahko usoden za vsakogar, ne glede na to, ali vzdržuje kondicijo in zdrav način življenja, povečana telesna aktivnost pa lahko celo poslabša stanje.

Ameriška fundacija za sindrom nenadne smrti (SADS) trdi, da vsako leto zaradi tega sindroma umre do 4000 otrok, najstnikov in mladih odraslih.

Catherinini družinski člani delijo njeno zgodbo v upanju, da bodo ljudje bolj pozorni na svoje zdravje, ali se naročili na pregled – predvsem, če imajo v družini srčne bolezni.

Njena mati Margherita Cummins pravi, da je Catherine našla dva prijatelja, s katerima je živela v Dublinu. Ker so vsi trije delali od doma, nihče ni bil pozoren, ko Catherine ni prišla na zajtrk. Poslali so ji sporočilo in ko se ni odzvala, so se odločili preveriti, ali je v redu.

Našli so jo mrtvo, prijateljica pa trdi, da je okoli štirih zjutraj slišala hrup v Catherinini sobi, zato menijo, da je takrat umrla, piše Irish Mirror. Mati je dodala, da je bila Catherine zdrava in je pogosto hodila v telovadnico in vsak dan poskušala narediti 10.000 korakov.

Kaj je nenadna aritmična smrt?

Ko govorimo o latentnih srčnih motnjah, večinoma govorimo o nečem, kar lahko opredelimo kot nenaden dogodek, in to je največkrat nenadna smrt.

Po definiciji je nenadna smrt tista, ki nastopi v eni uri po dogodku. “Ko govorimo o nenadni smrti zaradi latentnega srčnega popuščanja, gre običajno za mlade osebe, po definiciji, mlajše od 35 let,” pojasnjuje kardiolog dr. Stanko Uzelac:

“Vzrok nenadne smrti je najpogosteje hipertrofična kardiomiopatija – prirojena zadebeljena srčna mišica. Srce pri hipertrofični kardiomiopatiji postane debelejše in trše kot običajno in je običajno posledica dedne genetske motnje. To stanje pa naredi posameznika bolj nagnjenega k nenadni smrti. Incidenca je ena na 100.000”

Uzelac še dodaja, da so pri 20 odstotkih nenadnih smrti prisotne tudi druge bolezni srca, ki so genetsko pogojene.

Poudaril je tudi, da je pri vseh nenadnih smrtih prisotna tudi srčna aritmija, imenovana ventrikularna fibrilacija: “Gre za motnjo srčnega ritma, pri kateri je srčni utrip hiter in nepravilen, kar povzroča zelo hitro trepetanje srčnih votlin. Namesto črpanja krvi ​​pride do znižanja krvnega tlaka in zmanjšanega pretoka krvi v vitalne organe. Prekat ima takrat približno 300 utripov na minuto in če človek ni v bolnišnici, možgani odmrejo v šestih minutah.”

O latentnih srčnih težavah se v javnosti najpogosteje govori po tragični smrti na športnem igrišču, ko na videz zdravi in ​​močni športniki brez očitnega razloga umirajo, kot je to veljalo za mladega nogometaša NK Otok Dejana Oršuša in leta 2017 za Mateja Čuljaka.

Ali pa primer, ki je lani razburil svetovno javnost, ko se je danski reprezentant Christian Eriksen (29) ob koncu prvega polčasa tekme evropskega prvenstva zgrudil na igrišču. Zdravniki so se 20 minut borili za njegovo življenje. Zahvaljujoč hitri zdravniški intervenciji je Eriksen v bolnišnici uspešno okreval po srčnem napadu.

Oseba s hipertrofičnim miokardnim infarktom lahko živi normalno življenje, ne da bi kdaj ugotovila, da je imela motnjo, a če se ukvarja s profesionalnim športom, ali pa je izpostavljena velikim obremenitvam, je motnja lahko usodna.

Prispevek je bil objavljen na miss7.