Skupina raziskovalcev z Nizozemske in iz ZDA je ugotovila, da 42 odstotkov ljudi na Tinderju sploh ni samskih. Aplikacije za zmenke prav tako spodbujajo ghostanje – čeprav je fenomen obstajal že veliko prej, pa je na aplikacijah Tinder, Hinge, OKCupid in drugih še toliko bolj enostaven za izvedbo. 

Pri “ghostingu” gre za nenadno in nepričakovano prekinitev partnerskega odnosa, posameznik pa pred tem ne daje nobenih znakov, ki bi utegnili kazati na to, da bo odnos prekinil. Pri tem naredi jasen rez in niti ne trudi razložiti, kaj je razlog za odhod. Primernega izraza za “ghosting” v slovenskem jeziku še nimamo.

Si predstavljaš, da sediš v kavarni, k tebi pristopi neznanec in te začne osvajati, ti pa mu odgovoriš: “Ne pride v poštev, nisi dovolj visok zame.” Ali obratno, ti pristopiš, njihova reakcija pa je: “Predebela si.” Si predstavljaš situacijo, v kateri nekdo sredi zmenka brez pojasnila vstane in izgine brez besed? Težko si je predstavljati, kajne? Če bi se ljudje tako obnašali, verjetno iz strahu pred zavrnitvijo nihče ne bi niti poskušal biti v razmerju. Toda takšne stvari se na aplikacijah dogajajo dnevno.

Zelo primitiven postopek izbire in prenasičenost možnosti vodita ljudi do tega, da drug drugega povsem razčlovečijo in se obravnavajo kot potrošni material. Zdi se, da profil na aplikaciji ni prava oseba, ampak le še ena oseba, le še ena številka, ki jo je enostavno odstraniti, ko se je naveličamo, ali pa si ustvarimo nov profil.

Kljub brutalnosti, ki jo vidimo pri aplikacijah za zmenke, te vsako leto beležijo večje število uporabnikov od prejšnjega leta. 

Na takšnih aplikacijah lahko doživite vse

Sodelovanje na aplikacijah za zmenke je lahko pravo bojno polje, na katerem se je potrebno izmikati številnim čustvenim nevarnostim. Leta 2018 je skupina raziskovalcev na Nizozemskem in v ZDA ugotovila, da je 42 odstotkov ljudi s profili na Tinderju v resnici bodisi poročenih bodisi v razmerju, vendar jih to ne ustavi. 

Tinder celo omogoča prevare

Dana Weiser, izredna profesorica na Texas Tech University v ZDA, preučuje nezvestobo. Ko je ena od študentk omenila, da je na Tinderju videla prijateljičinega fanta, ki se je predstavljal kot samski, je to pritegnilo njeno pozornost. Odločila se je, da začne zbirati podatke 550 ameriških študentov o nezvestobi na Tinderje, rezultate pa je objavila v študiji leta 2018. 

Številni sodelujoči so povedali, da so na Tinderju bili zavedeni oziroma so na Tinderju videli prevaranta – približno 64 odstotkov študentov je povedalo, da so na Tinderju videli nekoga, za katerega so vedeli, da je v resni zvezi. Približno sedemnajst odstotkov jih je povedalo, da so nekomu pošiljali sporočila, čeprav so bili v zvezi, sedem odstotkov pa jih je priznalo, da so partnerja tudi fizično prevarali z nekom z aplikacije.

Weiser priznava, da so razlogi za varanje različni, toda Tinder je zagotovo eno izmed “orodij”, ki olajšajo proces. Aplikacija, kot je Tinder, olajša proces iskanja ljudi, s katerimi bi lahko partnerja prevarali, saj je tam cel nabor ljudi, ki morda ne iščejo resne zveze. 

Tinder prevare celo “olajša”

Tinder je lani celo olajšal prevarantom, da prevarajo partnerja. Aplikacija je namreč izdala funkcijo, ki uporabnikom omogoča blokiranje stikov ljudi, ki jih v aplikaciji ne želijo videti – kot so na primer družinski člani, kolegi in nekdanji partnerji. Zaradi tega je aplikacija še bolj praktična za nadebudne ali aktivne prevarante, ki si ne želijo biti ujeti. 

Podobno velja za “ghosting”. Ste bili kdaj na zmenku, ki je bil popolnoma dolgočasen, vi pa ste si najbolj želeli pobegniti, toda tega niste storili zaradi osnovnih človeških manir? Toda pogovor prek spleta, ne da bi videli njihov obraz, precej olajša sam pobeg. Osebo “ghostate” – profil osebe preprosto blokirate ali pa ne odgovarjate več na njihova sporočila, svojega izginotja pa ne pojasnite. Čeprav je to za storilca precej lahek in preprost način za umik, ima na drugega precej negativen učinek, saj ga pusti v negotovosti in ugibanju o tem, kaj je storil narobe in ali je težava v njem. 

Ženske so nesorazmerno pogosto žrtve nezaželenih eksplicitnih sporočil

Leah LeFebvre, profesorica komunikacijskih študij na Univerzi v Alabami, je ugotovila, da so ženske v primerjavi z moškimi nesorazmerno pogosto prizadete zaradi slabega vedenja pri zmenkih na spletu. Pri tem LeFebvre posebej izpostavi “nezaželena, eksplicitna sporočila”. 

Medtem ko je 35 odstotkov anketiranih v študiji Pew Research Center iz leta 2020 dejalo, da jim je nekdo prek aplikacije poslal eksplicitno sporočilo ali sliko, je ta odstotek pri starostni skupini uporabnikov, starih med 18 in 34 let kar 57 odstotkov. 44 odstotkov jih je poročalo, da jih je nekdo označil z žaljivim imenom, 19 odstotkov mladih žensk pa pravi, da jim je nekdo grozil s telesno poškodbo. 

Ljudje pričakujejo, da bodo “ghostani”

Vse to je privedlo do postopnega zniževanja standardov pri iskanju partnerja. Ko se tovrstna dejanja razširijo v spletno okolje, se pojavi nezaželen stranski učinek. “Slabo vedenje postane normativno,” pojasni LeFebvre. Naraščajoče pričakovanje, da nas bo oseba “ghostala”, je povzročilo, da se takšno vedenje začenja dogajati tudi v živo.

Kultura neskončnega drsanja po telefonu lahko torej povzroči, da ljudje postanejo bolj neobčutljivi. Torej tudi ko se uporabniki iz aplikacije srečajo v živo, so že naravno bolj nagnjeni k “ghostanju”, čeprav ta oseba ni več slika na ekranu, temveč bitje iz mesa in krvi.

Številni se tudi povsem sprijaznjeni z dejstvom, da je partnerja in zvezo težko najti, saj so bili že tolikokrat žrtve slabega vedenja, da to že skoraj pričakujejo. Nikoli ne veš, kdo ti bo poslal neželeno fotografijo, kdo se bo pojavil z rožami na zmenku in potem za vedno izginil … vse to pa postane povsem pričakovan proces iskanja partnerja.

Profesorica ob tem dodaja, da na dolgi rok to vpliva tudi na to, kaj ljudje sprejemajo kot sprejemljivo vedenje, postopa se namreč znižujejo naši standardi.