Joga je v zadnjih letih pridobila na popularnosti, saj ima mnoge pozitivne učinke. Na družbenih omrežjih se je pojavilo mnogo gurujev in športnikov, ki jogo promovirajo, ljudem pa pri izvedbi tudi pomagajo.

A nekateri s športom še vedno niso tako dobro spoznani. Med drugimi je tudi uporabnica Starševskega čveka pred kratkim vprašala ostale uporabnike: “Katero vrsto joge izvajate in katere učinke ima na vas joga?”

Večinoma pozitivni učinki

Pravzaprav so vsi uporabniki imeli o jogi samo dobra mnenja, največja težava pri jogi pa je, “da se jo moraš spravit delat. In to čim bolj redno,” je dejala ena izmed uporabnic.

Ključen del joge je umirjenost in osredotočenost, ena izmed uporabnic pa je razložila, da to lahko kdaj predstavlja izziv. “Res je psihično naporno (tudi malo fizično) če nisi ‘in the zone’. Z meditacijo je ista težava – pri miru tiho sedi tri minute s prazno glavo in dihaj … Ko se ti mudi, ko je ropot, ko te kaj pesti – res moraš biti v noro dobrem psihičnem stanju/okoliščinah ali pa totalen NOM psihopat.”

Obstaja več slogov joge, najpogostejši, ki ga ljudje doma izvajajo pa je Hatha, ki je kombinacija več stilov. Gre se za bolj fizično obliko joge, ki se predvsem osredotoča na vaje, pri katerih moramo nadzorovati svoje dihanje (pranayamas), katerim sledijo joga poze (asanas) zaključi pa se z počitkom (savasana).

Vsekakor ima joga na uporabnike vsesplošen pozitiven vpliv. To pa podpira tudi znanost, saj mnoge raziskave kažejo, da ima joga pozitiven vpliv na skoraj vse aspekte našega zdravja.

Izboljša gibljivost

Leta 2016 sta dve izmed vodilnih organizacij joge, Yoga Journal in Yoga Alliance, izvedli svetovno raziskavo, v kateri sta preučevali različne statistične podatke o jogi, da bi ugotovili, zakaj se vedno več ljudi odloča zanjo. Najpogostejši razlog pa je bil “povečanje gibljivosti”.

Gibljivost je zelo pomemben aspekt fizičnega zdravja. Joga ponuja veliko stilov, ki se razlikujejo po intenzivnost od visoke do zmerne do blage. Raziskave pa kažejo, da že samo izvajanje blage joge izboljša gibljivost. Najboljši rezultati pa so se predvsem pokazali pri starejših od 65 let.

Pomaga pri stresu

Ameriško psihološko združenje je nedavno objavilo, da 84 odstotkov odraslih čuti posledice dolgotrajnega stresa.

Zato je logično, da je bil drugi najpogosteje naveden razlog, zakaj se ukvarjajo z jogo, lajšanje stresa. K sreči znanost potrjuje, da je joga, zlasti asana, odlična pri zmanjševanju stresa. Velik del joge je umirjenost, ki je zelo podobna meditaciji, ta pa tudi dokazano pomaga pri obvladovanju stresa.

Joga pa tudi pomaga pri mentalnem zdravju in obvladovanju depresije. Leta 2017 so v eni izmed raziskav ugotovili, da je serija terapij z jogo in nadzorovanega dihanja pri posameznikih, občutno zmanjšala število depresivnih epizod.

Poveča moč in zmanjša vnetja

Joga pa dokazano pomaga tudi pri kroničnih obolenjih in zmanjša vnetja ter inflamacijo. Poleg tega pa redno izvajanje joge pomaga tudi pri izgradnji mišic in krepitvi telesa.

V nedavni študiji so preučevali učinke joge na obolele za rakom na dojkah, otrocih ter starejših, ter ugotovili, da ta občutno pomaga pri pridobivanju moči. Redno izvajanje joge vam bo torej pomagalo tudi pri izgradnji mišic in izgubljanju telesne maščobe.

Izboljša spanje

Pri merjenju spanca raziskovalci gledajo na sposobnost posameznika, da zaspi in kako dolgo spi. Nespečnost lahko vpliva na enega ali oba vidika.

Dokazano je, da joga vpliva na to, kako hitro ljudje zaspijo in kako globoko spijo. To je posledica vadbe, mentalne pomiritve in lajšanja stresa. Ker pa joga lajša tudi občutke tesnobe, je za mnoge, ki imajo težave z anksioznostjo, joga odlično zdravilo za nespečnost.

Izboljša držo in zavest

Kot sodobna družba, ki je odvisna od tehnologije, se zdi, da vse več časa preživimo sede ali zgrbljeni nad napravami. Toda nedaven pregled 34 raziskovalnih študij je odkril vzorec: joga je izboljšala delovanje možganov v centrih, odgovornih za interocepcijo (prepoznavanje občutkov v telesu) ter držo.

Poleg tega lahko osredotočenost joge na mobilnost in prožnost prispeva k boljši drži s sproščanjem mišic, ki so pogosto napete, kot so stegenske in hrbtne mišice, ter k izboljšanju gibljivosti hrbtenice. Izvajanje položajev joge med odmori med vadbo ali službo prav tako spodbuja boljšo držo.

Boljša in pokončna drža pa privede tudi do boljšega počutja in samozavesti. Pokončna drža dokazano zbuja občutek samozavesti in prepričanja vase.

Joga ima nešteto pozitivnih učinkov na naše psihično in fizično zdravje, zato praktično ni razloga, da je ne bi izvajali. Dovolj je že, da si vzamete 30 minut na dan in se posvetite sami sebi ter svojemu telesu.