Zdravstvena tesnoba izvira iz temeljnih prepričanj človeka, ta pa se razvijejo v otroštvu ter v krogu družine. Posamezniki, ki občutijo močno zdravstveno tesnobo, so po vsej verjetnosti imeli v otroštvu družinskega člana ali bližnjo osebo, ki je močno zbolela. Ali pa so na sploh odraščali v zelo negotovem okolju.
Kako se razvijejo napačna prepričanja?
Ko so vaša prepričanja v zvezi z zdravjem v otroštvu utrjena, se začne proces krepitve. V bistvu ste začeli skenirati svoje okolje in se selektivno posvetiti vsem “dokazom”, ki podpirajo vaš sistem prepričanj.
“Morda ste bili posebej pozorni na situacije, ko se vaša ljubljena oseba bori z boleznijo. Morda ste prebrali vse o različnih boleznih na spletu ali v medicinskih besedilih. Morda ste gledali filme ali brali knjige o ljudeh, ki se borijo z boleznijo. Verjetno ste veliko več pozornosti namenili zgodbam o bolezni in smrti kot vsem ljudem in situacijam okoli vas, ki predstavljajo zdravje in dobro počutje” razlaga klinična psihologinja dr. Brittney Chesworth.
Zaradi vsega tega se razvije zelo pristranski in izkrivljen pogled na zdravje in bolezen. Sčasoma se vaša disfunkcionalna prepričanja okrepijo, ker so se dolga leta utrjevala s selektivno pozornostjo.
Ta pa poslabšajo zdravstveno tesnobo
Obstaja proces, s katerim disfunkcionalna prepričanja o zdravju povečujejo zdravstveno anksioznost. Zaradi vaših disfunkcionalnih prepričanj vas skrbi bolezen in se zato vključite v tako imenovano “telesno budnost”. Telesna budnost je, ko ste neprestano pozorni na vse svoje telesne občutke in simptome.
“Nato dvoumne ali benigne simptome napačno razlagate kot znake neke možne zdravstvene težave in nato ‘katastrofizirate’ ali se domislite najslabših možnih scenarijev o omenjenih simptomih ali telesnih občutkih (denimo, da je trepetanje srca začetek srčnega napada). Ti sklepi seveda povečajo vašo tesnobo, nato pa se vključite v varnostno vedenje, da zmanjšate tesnobo (npr. googlanje simptomov, iskanje zagotovila, pretirano preverjanje telesa), kar samo poslabša tesnobo,” opisuje dr. Chesworth.
Vse to pa dodatno utrjuje vaša disfunkcionalna vedenja in tako se cikel ponovi od začetka.
Kako si pomagati?
Ključ do premagovanja skrbi za zdravje je motenje tega disfunkcionalnega procesa. “S kognitivno vedenjsko terapijo (KVT) ciljamo na vsako od teh komponent. Izkrivljene misli izzivamo s sokratskim dialogom ali vprašanji, ki temeljijo na logiki. Ukvarjamo se z vajami izpostavljenosti, da izboljšamo posameznikovo toleranco do telesnih občutkov in zmanjšamo uporabo varnostnih vedenj. Disfunkcionalna temeljna prepričanja preoblikujemo v bolj točna in prilagodljiva prepričanja,” opisuje proces strokovnjakinja.
Če se torej pretirano ukvarjate s svojim zdravjem in ob vsakem simptomu iščete vse mogoče bolezni, ki bi jih lahko imeli, je morda čas, da si poiščete pomoč.
