S starostjo povezana progresivna izguba kognitivnih funkcij je za večino od nas neizogibna. Mnogi strokovnjaki v akademskih in industrijskih laboratorijih so svojo znanstveno kariero posvetili iskanju učinkovitega farmakološkega zdravljenja za kognitivni upad.
Do danes ni bila odkrita še nobena. Oglasi na spletu, ki trdijo drugače, vam lažejo, da bi ustvarili dobiček.
Kar je postalo jasno, je, da je kognitivni upad in zlasti Alzheimerjeva bolezen v veliki meri motnja življenjskega sloga, ki je lahko dovzetna za dietne posege.
Nedavna študija, izvedena pri starejših, je preučila trenutne eksperimentalne dokaze o nevroprotektivnem delovanju bioaktivnih molekul, ki jih vsebuje kakav. Prečne študije, ki so vključevale več kot dvesto tisoč subjektov, vključenih v devetnajst različnih kliničnih preskušanj, so preučevale kognitivne funkcije z uporabo niza nevropsiholoških testov globalne kognicije, vizualno-prostorskega spomina, semantičnega ali epizodnega spomina in delovnega spomina.
“Nikjer drugje narava ni skoncentrirala tako bogastva dragocenih hranil v tako majhen prostor kot v kakavovih zrnih.”
Alexander Von Humboldt
Preiskovanci so bili stari od 23 do 98 let; njihov povprečni vnos čokolade je bil 8 do10 gramov na dan. Največji ugoden učinek na kognitivno delovanje se je pojavil pri dnevnem vnosu 10 gramov. Študije so trajale od več mesecev do več let, rezultate pa so primerjali s tistimi, ki nikoli/redko niso uživali čokolade.
Skupaj so te študije pokazale, da so bili vsi rezultati kognitivnih testov znatno višji pri tistih, ki so uživali čokolado vsaj enkrat na teden. Razmerje ni bilo oslabljeno, če so ga prilagodili življenjskemu slogu in drugim dejavnikom prehrane. Manjše tveganje za upad kognitivnih sposobnosti je bilo statistično pomembno za ravni čokolade, ki ustrezajo povprečnemu tedenskemu vnosu približno treh kosov čokoladne tablice, enega čokoladnega prigrizka ali ene jedilne žlice kakava v prahu.
Čokolada manjša umrljivost
Ena velika študija s skoraj 92 tisoč udeleženci, starimi od 55 do 74 let, ki so pojedli približno 15 gramov čokolade na teden in so jo spremljali približno 13,5 let, je pokazala, da je uživanje čokolade obratno povezano s tveganjem smrti zaradi vseh vzrokov.
Pri teh udeležencih se je zmanjšalo tudi tveganje umrljivosti zaradi Alzheimerjeve bolezni. Na žalost njihovi rezultati niso omogočili razlikovanja med mlečno in temno čokolado.
Analize vzorcev seruma nekaterih udeležencev so pokazale, da so metaboliti kakava ciklo(prolil-valil), teobromin in 3-metilksantin (presnovek teobromina) povezani z vnosom čokolade in negativno povezani s kognitivnim upadom.
Čokolada je bogata z močnimi antioksidativnimi polifenoli, imenovanimi proantocianidini. Dva od teh, katehin in epikatehin, lahko prehajata krvno-možgansko pregrado in sta lahko odgovorna za koristi na kognitivne funkcije.
Približno 90 odstotkov drugih potencialno koristnih molekul v čokoladi črevesje ne absorbira in zato ne bi imelo dostopa do možganov. Vendar se zdi, da je mikrobiota v debelem črevesu sposobna preoblikovati mnoge od teh polifenolov v biološko razpoložljive molekule, kar omogoča njihovo koristno sistemsko delovanje.
Koristni učinki kakavovih flavanolov na zdravje ljudi so tako posledica glavnih spojin, ki jih najdemo v kakavu, pa tudi njihovih presnovkov v črevesju, ki jih povzroča mikrobiota. Epikatehin in katehin sta najbolj razširjena monomerna flavanola v kakavovem prahu. Kakav vsebuje vsaj deset različnih psihoaktivnih spojin, kot so metilksantini (npr. kofein in teobromin) in anandamid.
Nedavne študije tudi kažejo, da so lahko številne kognitivne koristi epikatehina pri ljudeh posledica posrednih mehanizmov vazodilatacije, ki izboljšajo periferni in možganski pretok krvi.
Če povzamemo, sistematični pregled trenutne literature močno nakazuje, da lahko molekule, ki jih vsebuje kakav, zmanjšajo kognitivni upad, če jih uživamo dnevno in v ustreznih odmerkih več let. Pa dober tek!
