“Ko se naličimo, svoji podzavesti sporočamo, da imamo napake in da je treba te pomanjkljivosti prekriti ali prikriti,” razlaga holistična psihoterapevtka Jennifer Pepper in dodaja, da smo s spremenjenim videzom srečnejši, z njim se močno identificiramo, ker izboljša naše notranje počutje.
Razlog tiči v tem, da je predstava naših možganov tako povezana s “popravljeno in izboljšano” različico, da se ne počutimo dobro z nenaličenim obrazom, češ, da to sploh nismo mi.
Potem pa je tu še rutina ličenja, je za Talkspace dodala terapevtka Meaghan Rice: “Rutina nas ohranja v skladu z našimi cilji. In če naša rutina vključuje ličenje, potem je logično, da se, če jo preskočimo, počutimo nekoliko neuravnovešene.”
Majhna neravnovesja se lahko nato seštejejo in povzročijo, da smo manj samozavestni. V tem smislu pa ne gre samo za reakcijo možganov na samopodobo, ampak tudi za prekinitev vzorca.
Jasneje določite vlogo, ki jo imajo ličila v vašem življenju
Možgani tako prepoznajo, če smo v svoji rutini preskočili korake, a ravno tako, kot smo oblikovali rutino ličenja, lahko oblikujemo rutino “ne-ličenja,” razlaga Rice. “Bolj ko počnemo nekaj drugega, boljši je občutek in potem se lahko naučimo ločiti od mnenja drugih.”
Toda možgani vseeno potrebujejo nekaj časa, da sprejmejo novo samopodobo. Ko se odločite, da ne boste nosili ličil – naj bo to ves čas ali občasno – začnete jasneje razumeti svoj odnos do ličil. Ko se boste bolje zavedali vloge, ki jo imajo ličila v vašem življenju, lahko pomagate svojim možganom, da prilagodijo vašo samopodobo, “sploh, če je bila privezana na Kardashian različico vas samih,” pa pravi Pepper.
Ob tem priporoča, da se s sabo pogovarjajte na ljubeč način, saj bo to vaši podzavesti poslalo sporočilo, da ste vredni več kot zgolj vaš videz.
Na novo opredelimo kulturne predstave o lepoti
Teorijo potrjuje tudi klinični psiholog Daniel Sher, ki razlaga, da osnovni zakon vedenjske psihologije pravi, da pogosteje ko ste izpostavljeni nečemu, kar vam povzroča nelagodje, lažje postane.
Študija iz leta 2016, ki jo je predstavilo Ameriško psihološko združenje, je pozvala ženske, naj se vsak dan dva tedna pogledajo v ogledalo brez ličil. Sčasoma so postale bolj samozavestne in sočutne. Zmanjšale so se tudi njihove splošne ravni nelagodja in stiske.
Toda Sher verjame, da je v igri večji dejavnik kot ponavljanje: “Po mojem mnenju gre za to, da ko se večkrat vidimo brez ličil, si damo priložnost, da izpodbijamo sporočilo, ki ga nenehno prejemamo na kulturni ravni – da se lahko v svoji koži dobro počutiš le, če izgledaš ‘spodobno’.”
V tem smislu pa na novo opredeljujemo ne samo lastne predstave o lepoti, ampak tudi kulturne predstave o lepoti.
