Na eni strani jo lahko razumemo kot nekaj zdravega in normalnega, kot znak, da imamo partnerja res radi, po drugi strani pa jo razumemo tudi kot znak posesivnosti in nekaj problematičnega.
Ameriško psihološko združenje (APA) ljubosumje opredeljuje kot “negativno čustvo, pri katerem posameznik čuti zamero do tretje osebe, ker se ji zdi da ta jemlje (ali pa bi ji lahko vzela) naklonjenost ljubljene osebe”. V zvezi lahko občutite, da z nekom ali z nečim tekmujete za pozornost svojega partnerja, toda strokovnjaki pravijo, da je ljubosumje še bolj komplicirano.
Joli Hamilton, strokovnjakinja na področju razmerij, se z definicijo ne strinja in pravi, da ljubosumja ne bi smeli dojemati kot nezdravo čustvo, temveč kot nekaj, kar je normalno ter predvsem začasno čustvo.
Gre za pravi koktejl občutkov, pravi Hamilton, ki ljubosumje opiše kot mešanico strahu, jeze, žalosti, anksioznosti, vzburjenosti, občutka upravičenosti, pričakovanja žalosti ter sramu. Ljubosumje je reakcija živčnega sistema, s katero se želimo zaščititi pred izgubo razmerja s svojo ljubljeno osebo.
Ni zdravo ali nezdravo, temveč začasno
Včasih je težko reči, ali gre v določeni situaciji za zdravo mero ljubosumja ali pa za zaskrbljujočo potrebo po nadzoru partnerja. Hamilton pravi, da če ljubosumje občutite redko ali pa se pojavlja le v specifičnih, a redkih situacijah ter ob tem ni preveč močno, potem vam ni treba skrbeti – to je povsem običajno.
Včasih lahko ti občutki kažejo le na to, da imate določene čustvene težave, na katerih je dobro delati ali pa se morate zgolj odkrito pogovoriti s svojim partnerjem.
Kadar pa je ljubosumje nezdravo, pa eden izmed partnerjev čuti potrebo, da nadzoruje, s kom drugi komunicira, o čem govori s svojimi kolegi ali pa celo (na skrivaj) brska po telefonu. Vztraja, da jim partner pove za vsak opravek, ki ga ima, da točno ve, kje se nahaja in kaj počne.
Zaradi ljubosumja poskuša omejiti partnerjeve stike z drugimi – morda zgolj z ljudmi določenega spola, let ali tistih, ki so še posebej privlačni. Partner, ki ima težave z ljubosumjem, za svoje občutke pogosto krivi svojega partnerja ali pa zavrača idejo, da ima težavo z ljubosumjem.
Kaj narediti, ko smo ljubosumni?
Najprej moramo pomiriti svoj živčni sistem. Gre za čustvo, ki ga doživljamo mi sami, zato je pomembno, da se znamo tudi sami pomiriti in zato ne potrebujemo potrditve ali pozornosti partnerja. Svoj živčni sistem lahko pomirimo s fizično aktivnostjo – telovadbo, jogo ali pa s sprehodom v naravi. Pomirijo nas tudi meditacija, masaža, poslušanje glasbe ali zelišča, kot so kamilice in sivka.
Šele ko se pomirimo, se lahko s partnerjem pogovorimo o svojih občutkih. Pri zdravi obliki ljubosumja je ta pogovor veliko lažji, ljubosumje pa je težava, s katero se partnerja spopadeta skupaj in lahko na tak način tudi okrepita zvezo.
