Za mnoge ljudi je hujšanje velik podvig, saj običajno nimajo vseh pravilnih informacij, ki bi jim omogočale, da sprejemajo prave odločitve. Različne diete so pogosto le modne muhe, ki težavo rešijo le za kratek čas, človeka pa ne naučijo pravega in zdravega prehranjevanja.

Da pa vam sprejemanje zdravih odločitev malce olajšamo, predstavljamo pet mitov glede hujšanja, ki vam pri vaši poti do bolj zdravega življenja nikakor ne pomagajo.

Izogibajte se sadju, ker ima preveč sladkorja

Dejstvo je, da nekatera zdrava živila, tudi banane ali celo korenje, vsebujejo več ogljikovih hidratov (OH) v primerjavi z nekaterim drugim sadjem in zelenjavo, res pa je tudi, da se zaradi te razlike v količini OH ne bomo zredili.

Majhna banana vsebuje 23 gramov OH, manjše jabolko pa 21. Če želite shujšati, morate spremljati skupni vnos OH in sladkorja v živilih in se ne prikrajšati za celo vrsto živil. Ključ do uspeha je zmernost pri vseh hranilih in sestavinah. Prav tako naj vas ne skrbijo naravni sladkorji iz živil, ker niso enaki dodanim sladkorjem v piškotih, sladoledu in drugih živilih.

Izogibajte se glutenu ali ogljikovim hidratom

Izogibanje glutenu je smiselno le za ljudi, ki imajo za to zdravstvene razloge. Sicer pa lahko izogibanje glutenu povzroči tudi povečanje telesne teže, saj so brezglutenski izdelki ali izdelki z manj OH večinoma polni sladkorja in drugih umetnih sestavin.

Poleg tega, če vaša prehrana temelji na zelenjavi, sadju, zdravih virih beljakovin iz mesa in rib ter omejeni količini celih zrn, ne boste zaužili znatnih količin glutena ali OH. Torej, razen če nimate zdravstvenega razloga, da bi se izogibali glutenu ali kateremu izmed glavnih makrohranil (OH, beljakovine ter maščobe), potem za to ni potrebe.

Težava z glutenom in OH je, da ju večina ljudi zaužije iz testenin, belega kruha in drugih nezdravih virov. Če pa ti živili po kosilu zamenjate s štirimi rezinami brezglutenskega ali LCHF kruha in dvema brezglutenskima piškotoma, ste spet na istem, saj so brezglutenske sladkarije še vedno sladkarije.

Rumenjaki vam škodujejo

Čeprav je še konec 20. stoletja veljalo, da lahko zaužitje več kot dveh jajc na teden zviša holesterol, novejše raziskave razkrivajo, da to nikakor ne drži. Znanstveniki z Univerze v Granadi so ugotovili, da uživanje do sedmih jajc na teden nikakor ne poveča tveganja za bolezni srca in ožilja.

Čeprav so jajca bogata s holesterolom, na rast holesterola pomembno vplivajo nasičene maščobe in transmaščobne kisline, ki jih je največ v rdečem mesu, industrijskih slaščicah, prigrizkih in pekovskih izdelkih.

Jajca so razmeroma poceni živilo, bogato s kakovostnimi beljakovinami, minerali, folno kislino in vitamini skupine B, v samo 70 kalorijah na jajce pa imajo večji delež nenasičenih maščobnih kislin kot delež nasičenih maščob. Raziskave so tudi pokazale, da lahko zaužitje enega jajca na dan prepreči možgansko kap. Uživanje celega jajca zagotavlja vnos vitaminov D, B12 ter mineralov selena, cinka in železa.

Vse kalorije so enake

Izraz “prazne kalorije” se uporablja za živila, ki imajo malo ali nič hranilne vrednosti. Tako na primer 2 dl sveže iztisnjenega pomarančnega soka vsebuje 112 kalorij, vsebuje pa tudi kalij in zagotavlja 100 odstotkov dnevnega odmerka vitamina C, enaka količina gaziranega soka z okusom pomaranče pa ima 120 kalorij in nič hranilnih snovi. Gazirani sok ima prazne kalorije, naravni pomarančni sok pa ne.

Na splošno velja, da bolj ko je hrana predelana, manj hranilnih snovi vsebuje: vitaminov, mineralov, vlaknin, zdravih sestavin in vsebuje več maščob, sladkorja in praznih kalorij.

Ne smemo pozabiti, da pri vsem skupaj igra vlogo tudi glikemični indeks, torej stimulacija trebušne slinavke za izločanje inzulina. Več kot je vlaknin, manj je inzulina, a več kot je sladkorja v hrani, več inzulina potrebujemo in seveda, več kot je inzulina, globlji je občutek lakote.

Ker je danes fruktozni sladkor v skoraj vseh živilih (piškoti, kečap, jogurti, gazirane pijače, kruh, pecivo), ne bi smelo presenečati, da je sodobni človek nenehno lačen. Bolj kot štetje kalorij je pomembno paziti, kaj jeste in v kakšni količini, prednost naj imajo živila, ki so prehransko bogata.

Izbirajte živila z nizko vsebnostjo maščob

Kljub temu, da imajo mnoga predelana živila veliko maščob, to ne pomeni, da se je morate pri vseh živilih izogibati. Za vas bo veliko bolje, če se na vašem standardnem jedilniku pojavijo zdrave maščobe, ki jih najdemo v avokadu, oreščkih in raznih semenih, saj vas zdrave maščobe ohranjajo site dlje časa.

Teorija, da se zaradi maščobe zredimo, je zastarela in ovržena, saj so znanstveniki odkrili, da do povečanja telesne teže vodi prehrana z nizko vsebnostjo maščob in visoko vsebnostjo ogljikovih hidratov.

Nutricionisti priporočajo dnevni vnos približno 30 odstotkov maščob iz zdravih virov. Izdelki z nizko vsebnostjo maščob običajno vsebujejo več dodanega sladkorja, ker skušajo prikriti pomanjkanje maščobe, vendar taka hrana ne zadosti telesnim potrebam in hitro povzroči občutek lakote, posledica pa je večji vnos kalorij.