Nobena vsebina, ki jo pripravim, ni prava. In vedno lažem. Vedno.

Pred mano so še mnoga leta novinarstva, a že kot mlada novinarka sem se srečala z odporom do mojega dela.

Novinarstvo študiram že svoje šesto leto, kot novinarka pa delam slabi dve leti. Že ko sem na začetku svojega študija omenila svojo izbiro kariere, sem se srečevala z opazkami “Upam, da ne boš taka kot ostali,” ali pa “Pa boš ena izmed tistih pravih?”

V svojem prvem letniku sem nekje na Facebooku izrazila svoje mnenje in v odgovor dobila “Aha ja, sej vidim da študiraš novinarstvo na FDV, vi ste itak vsi smeti.”

Pred nekaj tedni sem se predstavila prijateljici svojega fanta, ki je na odgovor, da sem novinarka, neprijetno stisnila ustnice in odgovorila: “Aha…”

Od prvega dne svoje kariere se srečujem s skepso, dvomom in pridiganjem, da moram svoje delo opravljati korektno. Kot da tega ne vem. Kot, da mi profesorji ne vbijajo kodeksa novinarjev v glavo že šest let. In kot, da ni naše poslanstvo delo za ljudi, kar ti profesorji povedo prvi dan in nato še nadaljnjih tisoč.

A to rečete tudi vsakemu bankirju, ki ga poznate? Učitelju? Ekonomistu? Čistilki?

Kaj je pravi novinar?

Pa kaj je za vas v resnici sploh pravi novinar? Pod vsakim člankom, kolumno, poročilom, reklamo, se vedno zvrstijo komentarji, da to ni novinarstvo, ter da blebetamo, pretiravamo, lažemo. Kaj želi od nas publika?

Ko objavim iskren prispevek za Mladino, mi na Twitterju uporabniki odgovorijo, da sem “kur*a”, ko napišem zabavno kolumno za Style.over.net, da sem obsedena. Pravzaprav nobena vsebina, ki jo pripravim, ni prava. In vedno lažem. Vedno.

A istočasno goltate našo vsebino vsak dan, vsako sekundo. Novinarji smo razlog, da imate med svojimi pavzami kaj za prebirati in komentirati. Novinarji smo razlog, da veste, da nas je vlada pretentala. Hkrati pa smo tudi razlog, da veste, da hujšati po 50. letu ni misija nemogoče. In tudi ideje za zmenek, dopust ali avanturo smo vam najbrž dali mi.

In lahko tudi ugibate, katera od teh vsebin se v resnici največ bere.

Novinarstvo ni samo nakladanje

Mnogi si radi predstavljajo, da je novinarstvo samo pisanje in nakladanje o stvareh, ki se nam zdijo pomembne. A moje delo ni le to.

Novinarstvo je konstantno spremljanje novic, trendov in dogajanja po svetu. Novinarstvo je poslušanje vaših potreb. Novinarstvo je iskanje in preverjanje informacij. Pa ne le to, članek ne sme biti predolg, a niti prekratek. Vsebovati mora pravo število informacij, da se bralec počuti, da je izvedel dovolj, a ne preveč. Vsebovati mora tudi fotografije, ki naredijo članek lep in atraktiven. A če se piše o vojni, slike ne smejo biti preveč nazorne, ker potem ne boste več brali.

Novinar mora imeti prave informacije. Kar pomeni, da mora imeti prave kontakte. Poznati mora prave ljudi, spraševati prave stvari ter prepoznati, kaj je res in kaj ne. Novinar mora imeti čut za pravico ter resnico. Novinar mora imeti debelo kožo. Novinar mora znati prenesti vse kritike, ki jih dobiva, saj “to je pač tak poklic”.

Ko o nečem ne govorimo, smo krivi mediji, ker molčimo. A ko spregovorimo, lažemo in smo “nič boljši od ostalih”. Ko spregovorim o krivicah, ki se dogajajo manjšinam, sem zafrustrirana feministka in FDV-jevka, a ko govorim o mejkapu in modi, ne povem nič pametnega.

Največja skrivnost našega dela je, da vi ne veste, kaj vse se bere, mi pa.

In večkrat kot se zdi, sledimo potrebam in željam publike, katera ste vi. Vsak članek o zvezdnikih, ki ga popljuvate, je tam, ker se bere in prinaša rezultate. Torej je večje vprašanje, kdo je naša publika? In zakaj ta publika raje bere, kaj ima Kim Kardashian oblečeno, kot zakaj se ženske ne počutimo varne? Razmislite.