Poliamorija je oblika partnerstva, pri kateri je ena oseba intimno povezana z več osebami hkrati. Ta intimna povezanost je lahko različna – lahko gre za spolno, čustveno povezanost ali pa kombinacijo obeh.

Ena od oblik poliamorije je tudi poligamija, ki pomeni, da ima oseba več zakonskih partnerjev. Najbolj pogosta oblika poligamije pa se imenuje poliginija – ko se moški poroči z več ženskami. Antropološke raziskave kažejo, da so takšni zakoni dovoljeni v 85 odstotkih človeških kultur. 

Čeprav se 85 odstotkov zdi ogromno, pa je bigamija (poroka z dvema partnerjema) prepovedana v večini zahodnih kultur. In kljub temu, da Zahod predstavlja velik del svetovne populacije, pa predstavlja majhen odstotek, če primerjamo število kultur. 

Poligamija prav tako ni nujno najbolj pogosta oblika razmerij v kulturah, kjer sicer obstaja. V nekaterih kulturah je na primer poliginija praksa tistih z najvišjim statusom, ki si lahko privoščijo več žena.

Poliandrijo, prakso, pri kateri ima ženska več mož, pa najdemo le v redkih kulturah in še takrat večinoma iz finančnih ali drugih potreb. 

Ali zahodnjake sploh zanima poligamija, glede na to, da je prepovedana?

Nedavno so izvedli študijo v Veliki Britaniji, kjer je bigamija prepovedana že od začetka sedemnajstega stoletja, v primeru, da zakonsko zvezo sklenemo z dvema osebama, pa nas lahko doleti zaporna kazen do sedem let. 

V raziskavi so skoraj štiristo hetereoseksualnih moških in žensk vprašali, ali bi jih zanimala resna zveza, podobna poligamiji in poliandriji, v primeru, da bi bila ta legalna in bi bili vsi vpleteni zainteresirani. Moške so najprej vprašali, ali bi bili pripravljeni imeti še eno dekle ali ženo, nato pa so jih vprašali, ali bi bili pripravljeni svoje dekle deliti z drugim moškim. Rezultati so pokazali, da je 35 odstotkov ljudi odprtih za poliginijo (odgovorili so, da so negotovi ali pa pripravljeni za takšno zvezo), za poliandrijo je bilo malce manj interesa, okoli 25 odstotkov. 

Razlike so bile zelo odvisne od spola. Moški so bili bolj odprti za takšne zveze kot ženske.

Razlika v odstotkih pri zainteresiranosti za poliginijo in poliandrijo kažejo tudi na to, da so se  moški razvili z idejo o več partnerjih – biološke razlike namreč dovolijo moškim, da prek različnih žensk lahko povečajo svoje potomstvo, medtem ko ženskam večje število partnerjev ne pomeni večjih prednosti. 

Raziskavo so podprli z drugo raziskavo, prek katere so prišli do podobnih rezultatov: moški so bili približno štirikrat bolj pripravljeni na poligamno zvezo z več ženskami v primerjavi z ženskami. 

Treba je sicer poudariti, da odgovor v raziskavi ne pomeni, da bi vprašani zares to storili, toda vseeno raziskave kažejo, da interes za poligamijo obstaja ne glede na kazni, ki so jih zahodne kulture določile za takšne zveze.