Čista lepota se včasih izkaže za zelo umazan posel. Trend, ki se je razvil iz strahu pred parabeni, se je obrnil za 180 stopinj. Iz dobrih namenov, da bi zaščitil stranke, je postal sejalec strahu. Blagovne znamke, ki se označujejo s Clean Beauty, imajo le nekaj načinov, kako izstopati.

Tržna niša

Vsaka blagovna znamka se sama odloči, kaj bo zanjo pomenil Clean Beauty. Kupci so pripravljeni plačati vrhunske cene za izdelke, ki jih prepričajo, da so čisti in naj ne bi vsebovali nekaterih vsebin, ki jih majo mnogi potrošniki za strupene.

Tako pa je med drugim oznako “clean” za svoje izdelke vpeljala tudi Sephora. Priljubljeni kozmetični formulatorji in dermatologi pa so se na družbenih omrežjih na vse pretege trudili pojasnjevati, da gre za popolnoma brezpomensko oznako, ki o sestavi kozmetike ne pove nič.

Kaj je Clean Beauty?

Blagovne znamke, ki strankam sporočajo, da so čiste, načeloma ne uporabljajo nekaterih sestavin, ki naj bi bile zdravju škodljive, so sintetično izdelane v laboratoriju, lahko povzročijo draženje ali pa je med običajnimi kupci splošno mnenje, da sestavina je nezaželena in škodljiva za okolje.

Običajno so to parabeni, silikoni, parfumi, sintetične molekule, nekatere vrste konzervansov ipd. Znotraj EU obstaja seznam več tisoč sestavin, ki so prepovedane za uporabo, ker res škodujejo zdravju, a “clean beauty” se na te ne nanaša. Sestavine, ki so dejansko prepovedane, z terminom Clean Beauty niso zajete.

Pogosto se zgodi, da sporočila, kot sta “naravno” in “organsko”, prihajajo sočasno z oznako Clean Beauty, največja ironija pa je, da so mnoga eterična olja, ki so v teh izdelkih, polna alergenov in zlahka razdražijo kožo tako kot parfum.

Številne sestavine, ki so nezaželene v svetu Clean Beauty, sta odobrili tako Evropska komisija kot FDA.

Zakaj je bila Sephora tožena?

Industrija Clean Beauty je zelo zmedeno področje. Kot smo že povedali, to ni zakonsko opredeljeno, vsaka znamka sama določi, kaj bo zanjo pomenila. Tako so lahko nekateri kupci presenečeni, ko v svojem izdelku Clean Beauty odkrijejo alergene. Drugi so šokirani, ko najdejo silikone, saj jih imajo za sintetična polnila, ki dajejo izdelku volumen in ne prispevajo k zdravju kože.

Prav zato, ker veliko kupcev ne razume, da je ta oznaka popolnoma subjektivna in brezpomenska, se pojavita zmeda in občutek izigranosti. Še posebej, ker so ti izdelki pogosto dražji od tistih, ki tega pečata nimajo.

Tožba je bila vložena v New Yorku kot skupinska tožba strank proti Sephori, ker naj bi z oznako Clean at Sephora goljufala in škodovala strankam. Številni izdelki s to oznako so imeli nekatere sestavine, ki jih nekateri kupci nimajo za čiste. Oznaka ni bila skladna s tem, kar kupci v veliki večini smatrajo za “clean“.

Osnova tožbe je obtožba, da je Sephora z oznako Clean at Sephora kupce namerno zavajala, da bi lahko za izdelke, ki to niso, zaračunali več.

O tem, ali je Sephora nameravala zavajati svoje kupce ali ne, bo odločalo zvezno sodišče v New Yorku. Ta primer jasno osvetljuje vse težave panoge Clean Beauty. Ta bi imela veliko večjo težo le, če bi bila zakonsko opredeljena in urejena, saj oznaka v trenutni situaciji pomeni vse in nič. Nikoli ne vemo zagotovo, kaj se skriva za tem.