TikTok ustvarjalci so delili svoje rutine pisanja dnevnika, prek katerega se naučijo sprejemati sami sebe, zacelijo se nekatere rane iz otroštva, prek dnevnika pa se tudi naučijo bolje procesirati svoja čustva. Za kaj točno gre?

V ospredje se postavi naša senčna plat

Delo na svoji senci, kot bi lahko prevedli koncept “shadow work”, je nekaj, kar je psihologom že dobro poznano. Mladi danes to odkrivajo prek TikToka, kjer dobijo vzpodbudo, da raziskujejo travme iz otroštva in se soočajo z deli svoje preteklosti in svoje osebnosti, ki jo zaradi sramu, krivde, strahu ali nelagodja potlačijo. 

Znani švicarski psiholog, psihiater ter začetnik analitične psihologije Carl Gustav Jung je postavil teorijo o obstoju “sence”, delu naše osebnosti, ki jo zavračamo, saj je ne maramo ali pa čutimo, da bi jo družba zavrnila. S tem, ko svojo senco odrivamo v nezavedni del naše psihe, ta seveda ne izgine, temveč se občasno pojavlja v naših reakcijah, pri našem vedenju in procesiranju naših čustev. 

Jung je verjel, da lahko prek dela na svoji senci in spoznavanja svojih slabih lastnosti naredimo korak k izboljšanju našega mentalnega stanja, sprejemanju samega sebe in navsezadnje nam omogoča, da živimo brez sramu ali strahu pred (samo)obsojanjem. 

@zenfulnote This journal will change the way you understand the process of healing 🥹 and it is on amazon ➡️ #shadowwork #innerchildhealing #shadowseeker #shaadowworkprompts #journalprompts #joedispenza ♬ Visages – Sarah Coponat

Kako pišemo tak dnevnik?

Za pisanje dnevnika si zato vzamemo čas in si postavimo določen termin v našem tednu ali dnevu, ki je posvečen pisanju tega dnevnika. Ta metoda je izredno cenovno dostopna – potrebujemo le dnevnik, blok, zvezek, kar imamo pri roki, kupimo pa lahko tudi specifične dnevnike, v katere so že vpisane teme, o katerih naj razmišljamo.

Sam koncept je podoben dnevniku zahval ali zapisovanju svojih sanj. V nasprotju s profesionalno terapijo, je to seveda veliko cenejši način, čeprav terapije zares ne more nadomestiti. 

Psihologi priporočajo, da pisanje dnevnika začnete tako, da si privoščite skodelico čaja ali pa si prižgete svečo, nato pa približno pet minut pustite toku zavesti, da vodi vaše pisanje. Pišite o čemerkoli pač že razmišljate, nato pa se lahko na podlagi zapisanega odločite, na kaj specifično se boste osredotočili. 

Izberite temo: lahko si izberete jezo, sindrom prevaranta (imposter syndrome), težave z zaupanjem, zavlačevanje pri delu, perfekcionizem, karkoli vas takrat teži. Lahko se odločite za temo oziroma težavo, ki se najpogosteje pojavlja in ponavlja v vašem življenju

Psihologi svetujejo, da svojo senco poimenujete, jo opišite s čim več lastnostmi, določite, kdaj se je ta senca prvič pojavila. Osredotočite se na spomine iz otroštva, na to, kdaj ste se prvič tako počutili, kaj je to povzročilo. 

Vprašate se lahko tudi, kateri del vaše osebnosti vas omejuje pri tem, da bi živeli svobodno in neomejeno. Na tak način namreč odkrijete, česa vas je zares strah in na kakšen način se pri tem omejujete, namesto da bi zacelili stare rane in živeli naprej. 

Pri pisanju dnevnika si lahko za začetek postavljate vprašanja, številna lahko najdete tudi na spletu. 

• Česa se najbolj bojim, da bi kdo izvedel o meni?
• Katera je največja laž, ki sem jo kdaj rekel sebi?
• Katera je največja laž, ki sem jo kdaj rekel komu drugemu?
• Katere dele sebe izražam v celoti?
• Katere dele sebe skrivam in zakaj?

Ni vse samo negativno

Ni potrebno, da je pisanje takšnega dnevnika zgolj naporno in negativno, temveč so lahko vprašanja naravnana tudi v pozitivno smer. Kaj me veseli, kdo sem, s kakšnimi ljudmi si želim biti obkrožen, katere dobre lastnosti imam in podobno. 

Delo na svoji senci ni namenjeno zgolj predelovanje žalosti, izgube in bolečine, ki jo čutimo, temveč tudi temu, da izrazimo občutke sreče, zahvale, miru in ljubezni. Ni se nam treba namreč vsako sekundo dneva osredotočati na to, kaj moramo popraviti na sebi, temveč lahko tudi raziščemo, kdo smo in kaj imamo radi.