Se vam kdaj zgodi, da s prijateljico začnete pogovor o določeni temi, na koncu pa ugotovite, da ste na veliko opravljali svoje kolege? Ali pa delite družinske zdrahe, prigode iz službe ter svoje nekdanje partnerje? Opravljanje je nekaj, kar tako ali drugače počnemo vsi ljudi, ne glede na reke, ki nam velevajo, naj se temu izognemo.

Naj gre za deljenje družinskih novic, klepetanje v službi ali sporočila med prijatelji – opravljanje je neizogibno. Kdor govori, bo namreč govoril o drugih ljudeh. 

Pogosto pa opravljanje enačimo z zlonamernimi govoricami, žaljivkami in brezglavim širjenjem tabloidnih novic, medtem ko jih znanstveniki definirajo kot “govorjenje o ljudeh, ki niso prisotni” in “nekaj, česar nismo pripravljeni reči osebi, ki ni prisotna”. Pravijo, da gre za nekaj naravnega in predstavlja ključen del naših pogovorov, širjenja informacij in celo grajenja skupnosti, kot tako pa ni nujno negativno, temveč je lahko tudi nevtralno ali celo pozitivno.

V raziskavi leta 2019 so celo ugotovili, da je 467 sodelujočih v raziskavi v povprečju opravljalo 52 minut dnevno, od tega pa je bilo opravljanje treh četrtin sodelujočih povsem nevtralno, približno petnajst odstotkov analiziranih pogovorov pa je bilo zares negativnih. 

Zakaj ljudje tako radi opravljajo?

Nekateri znanstveniki menijo, da je opravljanje pomagalo našim prednikom, da so preživeli, danes pa je to najbolj učinkovita oblika povezovanja z drugimi – z opravljanjem namreč širimo koristne informacije in vzdržujemo različne skupnosti in družbe, saj se tako povežemo z drugimi ter prepoznamo, kje je naše mesto v družbi. Opravljanje je lahko tudi neka vrsta družbenega komentiranja in razumevanja družbe, prav tako pa s tem poučujemo tudi druge ljudi – opozorimo jih recimo na ljudi, s katerimi imamo slabe izkušnje. Opravljanje ima pomembno socialno funkcijo, saj prek deljenja informacij iščemo skupne lastnosti s sogovorcem, iščemo potrditev, razumevanje in sočutje. 

Malce manj pozitiven pogled na opravljanje pa je dejstvo, da z opravljanjem precej učinkovito pozornost preusmerimo s svojih težav na druge ljudi. Opravljanje namreč ljudem da občutek moči in varnosti, še toliko bolj, če gre za nepreverjene informacije. 

Ali je opravljanje dobro za nas?

Nekatere vrste opravljanja zagotovo lahko opustimo. To je opravljanje, s katerim želimo škodovati ljudem in nima pozitivnega namena – z opravljanjem se ničesar ne naučimo in od takšnega opravljanja ni nobenih koristi. 

Prav tako je pomembno dodati, da obstaja razlikovanje med pasivnim in aktivnim opravljanjem, pri čemer raziskave kažejo, da aktivno opravljanje umiri naš srčni utrip ter pomiri naše možgane in telo. To še posebej velja, če opravljamo z ljudmi, ki so nam blizu. Gre za intimno deljenje iskušenj in občutkov, kar v nas vzbudi občutek povezanosti z drugo osebo. Opravljanje lahko zmanjša občutke osamljenosti in poveča občutke povezanosti in bližine, obenem pa služi tudi kot vir zabave. 

Torej, pogovarjajmo se dalje. In ko pogovor zaide v bolj opravljive vode, se spomnimo, da to ni nujno nekaj slabega, temveč je na nek način nujno potrebno za vzdrževanje odnosov ter tudi za to, da si olajšamo dušo.