Po vsej preizkušeni hrani se nam je zdel skrajni čas, da se odpravimo tudi v kakšen striktno veganski lokal. Tako smo se novinarke Styla ta teden odpravile v veganski Bistro Veganika, ki s svojimi pitami in tedenskimi kosili navdušuje že nekaj let. Nekaj minut hoje iz vrveža centra Ljubljane na naslovu Komenskega 30 smo sedle na teraso in se prepustile okusom, ki so popolnoma rastlinskega izvora.
Veganikina zgodba se je začela le z veganskim cateringom, kasneje pa so svoje pite začeli ponujati tudi na Odprti kuhni. Njihove instagramabilne jedi so tako navdušile, da je kmalu sledil tudi fizični bistro.
Veganika torej poleg izjemno estetskih veganskih sladic ponuja tudi tedenska kosila in juhe ter nekaj skled in veganski ramen, ki so del njihove stalne ponudbe.
Jedi, za katere ni treba, da ste vegan
Pogosta zmota pri veganski hrani je, da je ta neokusna ali dolgočasna, ker pač ni mesa in mleka. A Veganikino kosilo nas je vse (mesojede), izjemno navdušilo. Preizkusile smo ramen, korenčkov kari in skledo Soba 103.
Če začnemo z najboljšo jedjo, smo se med seboj za grižljaje sklede Soba 103 kar malce borile. Skleda je sestavljena iz soba rezancev, mlade špinače, domačega kimčija, tempeha, arašidov in še veliko druge zelenjave, prelita pa je z arašidovim prelivom. Skleda je hladna in izjemno sveža, okusi pa se prepletajo na skoraj gurmanski način. Hrustljava čebula po vrhu, tempeh in arašidi ustvarijo izjemno okusno kremasto in hrustljavo kombinacijo, ki se nato zaključi s kislim kimčijem. Preprosto dovršena izbira sladkega, kislega in svežega.
Na drugo mesto smo uvrstile korenčkov kari s čičeriko in brokolijem, ki ga je spremljal basmati riž. Avtentičen kari, ne preveč intenzivnega okusa, ki pa vseeno vsebuje tiste ključne kari sestavine, da mesa sploh nismo pogrešale. Odličen “comfort food” za dni, ko vam paše nekaj toplega in prijetnega, kar bo pogrelo vašo dušo od znotraj.
Na zadnjem mestu se je znašel ramen, kar pa nikakor ne pomeni, da je bil slab. Gre za juhico s soba rezanci, mlado špinačo, wakame algami, tofujem, praženim rdečim zeljem in mlado čebulo. V našem ramnu smo v okusu zasledile tudi ingver, ki mojih sodelavk ni pretirano navdušil, saj ga ne marajo. Ramen je po okusu spominjal na klasičen ramen, le manj intenzivnega okusa, a vsekakor še vedno dober. Ocenila bi ga kot dobro juho, ki jo priporočam tistim, ki že vedo, da imajo radi ramen.
Sladice na izjemnem nivoju
In seveda, ker so po tem primarno znani, smo morale preizkusiti tudi eno izmed njihovih sladic. Veganika je odprta le to 18. ure in ker smo prišle na kosilo dokaj pozno, so imeli na voljo le še dve piti – če torej želite večjo izbiro, predlagamo, da pohitite.
Odločile smo se za borovničevo pito z oreo podlago. Že po prvem grižljaju se smo se vse navdušeno strinjale, da je Veganikin sloves utemeljen. Sveža, kremasta, okusna pita, za katero je jasno, da je bila narejena s svežimi in kvalitetnimi sestavinami. Pita, za katero bi rekla, da je boljša od številnih ne-veganskih sladic, ki sem jih v življenju preizkusila. Če ne bi bile porcije naših kosil tako velike, bi zagotovo naročile še kakšen kos.
Obisk tega pristnega, toplega bistroja bi priporočala vsakemu. Vsekakor je videti, da so jedi pripravljene z veliko ljubezni in premisleka, predvsem pa so tako raznovrstne, da vegansko hrano približajo še največjemu skeptiku.
