Na Stylu smo pred nekaj meseci že naznanili odprtje nove lokacije Kulinaričnega Študia: Kulinarični Študio 2.0. Bistro je v lasti Iva in Špele Tomšič, ki sta na Instagramu mnogim že poznana kot #možinšefica, ki sta se odločila, da se bosta po uspehu v Kopru podala še v glavno mesto Slovenije.
Jedilnik temelji na domačih, svežih in lokalnih sestavinah, ki jih pridobivajo od malih kmetov in pridelovalcev. Klasičnega a la cart menija ni, na voljo je 5-, 6- ali 7-hodni meni. Za malce nižjo ceno pa se lahko tudi odločite za ‘malico na šanku.’ In tudi Kulinarični Študio je ena izmed restavracij, ki temelji na predpostavki, da si jedi med seboj delimo. Kljub temu, da sva za mizo sedeli dve osebi, je vsaka jed prispela na le enem krožniku.
Jedi, da jih komaj prešteješ
Ker se nam zlata sredina vedno zdi najbolj varna možnost, smo se tokrat odločili preizkusiti 6-hodni meni. A v resnici je število jedi, ki prispejo na mizo, občutno višje. Vsem bralcem, ocenjevalcem in kuharjem se že vnaprej opravičujemo, če kakšno izpustimo, saj si je bilo preprosto nemogoče zapomniti vsako jed, ki smo jo dobili na mizo.
Tako kot v vsaki malce bolj prefinjeni restavraciji smo večerjo pričeli z majhnim, a izjemno okusnim pozdravom iz kuhinje. Ta je bil sestavljen iz fermentiranega masla, domače brioche bombetke in miške. Ja, prav ste prebrali, miške, tiste, ki jih dobite tudi na Šmarni gori. In kljub nenavadnosti jedi je bila kombinacija odlična, moramo priznati, da je sveža kvašena miška veliko bolj pristajala maslu, kot običajen brioche.
Nato nam je bilo na mizo postavljenih kar šest hladnih predjedi! Mene osebno je najbolj navdušila piščančja jetrna pašteta s praženimi lešniki. Ravno pravšnja mešanica sladkobe in arome, ki malce spominja na jesen, a ni v tem času nič manj okusna. Odlično se prilega svežemu kruhu in solatki z burrato in jagodami, ki se je prav tako pridruževala hladnim predjedem.
Mojo družbo pa je najbolj navdušil tunin tatarec z majonezo, ki je bil oblit z zeliščnim oljem. Malce bolj čebulast in močnega okusa, ki se je presenetljivo podal k majonezi.
Nato so sledile tri tople predjedi: gyoze s svinjino in kozicami, taco s hobotnico in mini burger s kozico in wakame algami. Naš favorit je bil vsekakor burger – ocvrta kozica s svežo majonezno omako in wakame algami v majhni brioche bombetki. Okusen in inovativen burger z azijskim pridihom, ki naju je oba izjemno navdušil. Kombinacija slanega, sladkega in morskega, ki te res ne pusti ravnodušnega.
Sledili sta dve glavni jedi: riba pagar in testenine z blitvo v omaki iz mleka in smetane ter rib-eye in kuhanopečen krompir z rikoto. Od glavnih jedi, naju je rib-eye veliko bolj navdušil, saj je bil izjemno sočen in okusen, a mehek kot maslo.
Pravzaprav res preprosta, klasična jed, s katero pač ne moreš zgrešiti, sploh če so sestavine kvalitetne. Pri ribi se mi je jed zdela morda skoraj malce dolgočasna, saj je imela izjemen okus po blitvi, rezanci pa so bili precej trdi.
Sladica, ki te vrže na rit
Med vsemi temi jedmi sva pravzaprav pozabila šteti, a ko je natakar naznanil sladico, sva bila že precej sita, zato je bila ta še kako dobrodošla. Zadnji krožnik, ki je bil postavljen med naju je, vseboval domačo breskovo pito in pomarančno smetano.
To je bil edini trenutek, ko me je zmotilo, da je treba jedi nujno deliti in da imava na voljo samo en kos. NE-VER-JE-TNO. Do sedaj smo preizkusili že številne sladice, a to pito bi uvrstila kar na sam vrh. Okusna, sveža in pristno domača. Smetana z okusom pomaranče pa odlično uravnoteži jed in jo osveži, a te okus citrusa ob breskvi nikakor ne zmoti. Pita, kot bi jo naredila moja babica. Res odličen zaključek večera.
Kulinarični študio 2.0 nas je s svojimi domačimi in avtentičnimi jedmi res navdušil, predvsem nam je bilo všeč, da so med jedmi vseeno tudi pridihi drugih kultur, tako pa te vsaka jed preseneti in navduši po svoje. Obisk bi vsekakor priporočala vsem, ki si želijo malce daljše in zanimive večerne izkušnje.
Za dva 6-hodna menija, kozarec vina in steklenico vode smo odšteli 126 evrov.
