Lenoba običajno ni razlog za odlašanje, pravijo strokovnjaki. Psihologinja Linda Sapadin je v svoji knjigi Kako premagati odlašanje v digitalni dobi opisala stile odlašanja.

Perfekcionizem, sanjarjenje, ​​zaskrbljenost ali izzivanje – vse to so stili odlašanja, ki jih Sapadin našteva v svoji knjigi, a Jenny Yip, klinična psihologinja iz Los Angelesa, poudarja, da ne gre za posebne diagnoze, ki bi bile podprte z raziskavami, ampak za ” psihološke tipe ali razloge, zakaj bi lahko nekdo odlašal.”

Odlašanje ima lahko praktične posledice, kot je zaostajanje v službi ali nezmožnost doseganja osebnih ciljev, pogosto pa odlašanje povezujejo tudi z depresijo, tesnobnostjo, stresom, slabim spanjem, neustrezno telesno dejavnostjo, osamljenostjo in ekonomskimi težavami, kar je pokazala študija, v kateri je sodelovalo več kot 3500 študentov.

Klinična psihologinja Vara Saripalli opozarja, da je velik del naše vrednosti odvisen od tega, kar delamo in kako delamo, zato se lahko marsikdo počuti sramotno, če tega ne zmore.

Tudi če se zavedate, zakaj odlašate, potrebujete strategije za opustitev te navade. “V nasprotnem primeru se bodo stvari le ponavljale,” pravi Vara.

Vrste odlašanja

Kdor odlaša, je običajno perfekcionist, poudarja Jenny. Ker morajo biti za perfekcionista stvari opravljene popolno, se lahko brez načrta, kako to  nalogo opraviti, popolnoma izgubi.

Tisti, ki so po naravi zaskrbljeni, so pri odločitvah neodločni in odvisni od nasvetov drugih, preden sami prevzamejo pobudo.

Tako za perfekcioniste kot za zaskrbljene je značilno odlašanje zaradi strahu pred neuspehom ali kritiko, je dejal Itamar Shatz, raziskovalec na Univerzi v Cambridgeu v Združenem kraljestvu in ustvarjalec spletnega mesta Solving Procrastination (op. p. Reševanje odlašanja).

Shatz poudarja, da so perfekcionistični standardi nerealni in dodaja: “Nadomestite jih s standardi, ki so dovolj dobri, medtem ko si dovolite, da naredite nekaj napak.”

Sanjač

Sanjači ne marajo drobnih logističnih podrobnosti, ki so pogosto potrebne za izvedbo projektov, “Radi imajo ideje,” razlaga Vaga. “To je zabavno. Težko in dolgočasno pa jih je uresničiti. “

Pomembno se je naučiti tudi razlikovati med sanjami in cilji ter besedo “kmalu” zamenjati z “zdaj”.

Izzivalec

Ljudje s kljubovalnim odlašanjem naloge vidijo kot nekaj, kar drugi pričakujejo ali zahtevajo od njih, ne pa kot nekaj, kar si želijo. Ta pesimizem zmanjšuje njihovo motivacijo za dokončanje opravil.

“Takšni ljudje se običajno ne želijo pogovarjati s tistimi, ki jih imajo za avtoriteto, ali pa ne verjamejo, da bi jim pogovori prinesli pozitiven rezultat, kar ni nujno res,” poudarja Jenny.

Kako premagati odlašanje

Shatz meni, da je tako kot pri delu s tesnobo ali drugimi težavami v duševnem zdravju težko obravnavati odlašanje, zlasti če izvira iz globoko zakoreninjenih težav.

Pri nekaterih ljudeh, ki odlašajo, je “njihov občutek samega sebe tako krhek, da bi jih ideja, da bi nekaj naredili in ne uspeli, prevrnila v popolno ničvrednost,” dodaja Sean Grover, psihoterapevt iz New Yorka. Jenny pa zaključuje, da je na koncu dneva pomembno le to, kako pristopiš k življenju. “Če verjameš, da zmoreš, zmoreš. Če verjameš, da ne moreš, ne moreš. Torej karkoli že verjameš, imaš prav.”