Angleški zvezdniški kuhar, ki je znan po svojem živahnem temperamentu, neposredni komunikaciji in kopici televizijskih kuharskih oddaj, je lastnik številnih restavracij po vsem svetu, vključno z verigo restavracij s hitro hrano imenovano Street Burger.
Ramsay ima v Angliji kar 10 Street Burger restavracij, od tega šest v Londonu, prvo je odprl leta 2020. Mi smo se ustavili v restavraciji v predelu Covent Garden, eni manjših lokacij tik ob živahni nakupovalni tržnici.
Trije okusi, tri enaka mnenja
Burgerji in pomfri so postreženi na kovinskih pladnjih ki jih prekriva listič papirja z logotipom verige, zaviti v papirnate vrečke, značilne za restavracije s hitro hrano. Nič kaj zvezdniško in vizualno privlačno, a vseeno v stilu koncepta restavracije.
Preizkusili smo tri različne burgerje, ki so imeli v paketu še krompirček, cene pa so, čeprav za London povsem normalne, za slovenski žep vse prej kot prijazne. Za en burger in krompirček smo namreč odšteli 18 funtov, kar znaša 21 evrov!
Trojček čebule pooseblja Ménage à trois Burger, ki ga sestavlja Hereford govedina, rdeča čebula, rožnata marinirana čebula, hrustljava šalotka, ledena solata, majoneza in dimljen sir.
Drugi burger, ki smo ga izbrali, ima za Ramsaya značilno ime Hell’s Kitchen Burger, sestavljajo pa ga Hereford govedina, solata, paradižnik, rdeča čebula, kumarice, hišni preliv, pekoča Hotter than Hell salsa, pekoča Hotter than Hell omaka iz kumaric ter dimljen sir.
Zadnji burger, ki smo ga preizkusili, pa je bil #Bae Burger s Hereford govedino, dimljenim sirom, z lesom prekajena slanina, jajce in paradižnikova omaka.
Najbolj nas je razočaralo …
Naša ocena? Presenetljivo povsem povprečno. Bombetka je bila sicer sveža in hrustljava, okusi so bili v vseh burgerjih lepo usklajeni, sestavine niso prevladovale ena nad drugo. Najbolj nas je razočarala ravno zvezda burgerjev, meso. Bilo je namreč čisto premalo sočno, v #Bae burgerju povsem prepečeno in v vseh treh tudi premalo začinjeno. Rumenjak je v slednjem burgerju lepo stekel, ampak je manjkala slana nota, ki je sir ni dovolj zapolnil. Vse omake so bile dobre, le pri Hell’s Kitchen burgerju smo imenu primerno pričakovali bolj pekoče omake, pa so bile precej blagega okusa.
Vsi burgerji so bili okusni, to ne moremo reči, da niso bili, a še zdaleč ne vrhunski in glede na ceno tudi povsem precenjeni. Glede na ceno je tudi velikost burgerja na spodnji ravni in če ste resnično lačni, boste poleg krompirja nedvomno potrebovali še kakšno dodatno okrepčilo.
Koffman’s Fries krompirček je bil na drugi strani izredno lepo in enakomerno pečen. Hrustljav na zunaj, mehek na znotraj in tudi ravno prav slan, ne premasten. Količina je v primerjavi z burgerjem povsem ustrezna, krompirček pa je pečen v rastlinskem olju in tako primeren tudi za vegane. Na izbiro imajo tudi sladki krompirček ter krompirček z dodatki (sirom, pekočo omako in čebulo).
New York sredi Londona
Ramsay si je za vizualno podobo notranjosti njegovih Street Burger restavracij izbral urbani stil, ki z grafiti spominja na ulico, z usnjenimi kavči in stoli ter kovinskimi detajli, lesom in opeko pa narekuje hip, trendi in urbani mladosten loft stil, ki ga zaznamuje tudi oblazinjeno pohištvo v za Anglijo značilnem chesterfield stilu. Dizajn nas je kljub številnim angleškim simbolom na stenah, ki jih prekrivajo grafiti, bolj spominjal na New York kot London.
S postrežbo smo bili več kot zadovoljni, saj so nas kljub izredni gneči in zasedenosti uspeli postreči. Naprej smo namreč zavili v Street Burger restavracijo nekaj ulic stran, a smo žal obstali pred vrati, saj je bila za tisti večer rezervirana sleherna miza. Zaposleni nas je prijazno napotil v restavracijo v Covent Gardnu, kjer nas je čakala enaka zgodba, le da smo uspeli po obljubi, da bomo hitro pojedli, dobiti zadnjo mizo za štiri.
Na meniju, ki je prav tako kot dizajn restavracije povsem ameriški, imajo poleg burgerjev še ocvrte čebulne obročke, ameriške testenine s sirom Mac & Cheese, piščančje perutničke z različnimi omakami, veganske prigrizke, solate in sladice, med katerimi so klasične street food sladice kot so milkshake, banana split in sladoledni sendvič.
Na žalost za druge jedi niti nismo imeli dovolj časa in iskreno niti prostora v trebuhih, saj smo burgerje in krompirček poplaknili s pintom svetlega piva. Strinjali smo se, da je to verjetno Gordonova slabša restavracija, da je bil to eden bolj povprečnih (in najdražjih) burgerjev, kar smo jih preizkusili, ter da je restavracija tipična marketinška poteza velikega chefa, ki je polna predvsem zaradi imena in ugleda njegovega lastnika, kot pa zaradi kakovosti in odličnosti hrane.
