Prav je, da izpostavim nekaj potencialnih simpatij, ki se bodo na prvi pogled zdele strašno smiselne, a obenem skrivajo kopico pasti. Pasti, ki pa jih v naši `romantični karieri` morda celo moramo izkusiti v prvi osebi.

Če ste imeli v življenju vsaj enkrat strto srce, če ste vsaj enkrat osredotočali svoja čustva v osebo, ki vam jih ni vračala in če ste vsaj enkrat poskusili (neuspešno) poljubiti prijatelja ali prijateljico, potem veste, da nas ljubezen predvsem naredi pismene v cinizmu.

Ljubezen nas nauči bolje prepoznavati motive drugih ljudi, nauči nas varčevati z iskrenostjo, predvsem pa nas nauči prepoznavanja osebnostnih karakteristik, ki so dejansko kompatibilne z našimi (in ne, velike prsi niso osebnostna karakteristika).

Vse to pa se naučimo predvsem na napakah. Te bolijo, a so nauki, ki nam dejansko pomagajo narediti korak na bolje.

V ljubezni moramo kikse doživeti na lastni koži, da se nam kot čustvene brazgotine zarišejo v srce in ostanejo kot opomin, kako postopati naslednjič.

Nasveti izkušenejših prijateljev, staršev, znancev so sicer dobronamerni, a običajno ne pomagajo, ker zbledijo nekam v megleno ozadje naših misli takoj, ko se nam v fitnesu nasmehne lepotica s tekočega traku.

Izkušnje nam namreč utrdijo dejstvo, da nam bodo v življenju pogosto pot prekrižali, ki se na prvi pogled zdijo odlična izbira za romantične partnerje, a v resnici niso.

Da se ne boste spraševali kako so ti ljudje videti, naj vam razkrijem 3 najbolj tipične, da jih boste lahko že jutri povabili na zmenek in to napako čim prej doživeli na lastni koži, potem pa se končno usmerili k ljudem, ki so dejansko smiselna izbira za vas.

Najboljša prijateljica/najboljši prijatelj

V to napako običajno zabredemo v najstniških letih, ko se nam zdi, da se je cel svet zarotil proti nam, da nihče ne razume naših apokaliptičnih čustev in le potrebujemo osebo, ki bo razumela ta grozovit boj z življenjem, ki ga bijemo vsak dan. In le kdo je boljši naslov kot naša najboljša prijateljica, naš najboljši prijatelj.

Mlademu, neukemu in ljubezni željnemu mladcu se njegova najboljša prijateljica seveda zdi odlična izbira za romantičen odnos. Razkrila sta si že (skoraj) vse najbolj zasebne misli, obema je všeč ista slaba glasba, oba žalost utapljata v istih substancah.

In to je vendarle čas, ko so napake (in sebičen seks) še dovoljene, zato ima on pričesko kot Sergio Ramos in zato stavi vse na njo, pa čeprav ima v roki le par štiric.

Da ne zabredem pregloboko v neposrečene pokrske analogije – govorimo torej o težavi, ki se praviloma pripeti zavoljo mladosti in neizkušenosti. Ta znan scenarij, ko ona neizbežno izbere lokalnega ‘bad boya’, ki ne zna uporabljati pribora in svojemu (takrat še skrivoma v njo zaljubljenemu) prijatelju potarna: ‘Ko bi ta kreten vsaj bil tako prijazen, kot ti,’ se on zazna trenutek ranljivosti in zakliče ‘LJUBI ME!’, kar pa le vodi v propad platonskega prijateljstva in še en destruktiven udarec v bolečo najstniško dušo.

Pomemben nauk te izkušnje je seveda odkritje, da bomo v življenju velikokrat srečavali ljudi, s katerimi se bomo sicer dobro razumeli, do drug drugega pa bomo imeli povsem različne čustvene povezave. Nič ni narobe, če to napako storimo, je pa narobe, če se iz te napake ničesar ne naučimo (kot recimo Charlie Sheen).

Malo norosti, veliko problemov

Tisti, za katere uporabimo kar angleško različico – ‘crazy’. Ker so malce nori, a nam v iskanju ljubezni prej ali slej prekrižajo pot. To norost dobro skrivajo in je velikokrat dolgo časa neopazna, da bi jo lahko zaznali preden je prepozno, pa so potrebne dolgoletne izkušnje.

Norost je namreč kot bela čokolada – na voljo v neštetih pakiranjih, a vedno groznega okusa. (Saj menda niste ljubitelji bele čokolade, kajne?)

Zato je skorajda neizogibno, da ne bi na romantični poti naleteli na vsaj eno malce noro osebo in jo spustili dovolj blizu, da boste njeno unikatno mentalno arhitekturo doživeli v vsem sijaju.

Čeprav so praviloma izredno zabavne v postelji, postane pa odnos nekoliko nelagoden takoj, ko ugotovite, da ima ta oseba v dnevu več živčnih zlomov kot obrokov.

Ko vstopite v te dneve norosti, se naučite dve pomembni lekciji. Prvič – da smo pripravljeni tolerirati nekaj norosti, če je ta kompenzirana s privlačnostjo ali denarjem (odvisno, kaj vam več pomeni). In drugi – da tudi, če že takoj na začetku prepoznate znake, da je vaša simpatije malce ‘posebna’, ta ‘posebnost’ na koncu niti ni to, kar vam je bilo prodano.

Prej ali slej (običajno prej) pride do tistega ‘Ojoj!’ trenutka, ko ugotovite, da je v ozadju nekaj povsem drugega, divjega, neobvladljivega.  

V odnosih s tovrstnimi osebami, ki bodo sicer vsaj tako strastni, kot bodo uničujoči, se boste naučili predvsem to, da morate včasih zapustiti osebo, ki jo imate dejansko zelo radi, a je za vas in za vajin odnos preveč destruktivna.

Verjetno boste vztrajali do točke, ko z lastnimi kompromisi in razumevanjem ne boste mogli več opravičevati resnejših odklonov od konceptov zdravega odnosa. Takrat morate le oditi, prijazno in dostojanstveno, v upanju, da boste naslednjič bolj dosledno upoštevali opozorilne znake.

Nepozabljena bivša/nepozabljeni bivši

V procesu zaljubljenosti, ljubezni in izgube boste sčasoma prišli do pomembnih spoznanj in s tem prepričanja, da vam je romantična krajina precej bolj jasna.

‘Zdaj vem, kaj hočem,’ si boste zaklicali in se zapodili v naslednjo emocionalno investicijo. Takrat se vam lahko utrne, da ste morda najboljšo osebno zase nekoč že imeli. Bivša. Bivši. Kaj pa zdaj?

Če vas preplavi ta misel, naprej razčlenite, zakaj oseba, s katero ste nekoč bili v romantičnem odnosu, zdaj nosi naziv ‘bivša’? Verjetno ste v življenju spoznali že kar nekaj ljudi in vam je potemtakem jasno, da ljudje vedno naredijo vse, kar je mogoče, da zmagajo.

Vsi smo ves čas na preži za naslednjo najboljšo priložnostjo in žal področje romantike velikokrat tu ni izjema. Ko razmerje več ni zdravo, razpade takoj, ko ima eden od partnerjev ugodno izhodno strategijo (v njegovem primeru ta strategija verjetno diši po svobodi, v njenem pa verjetno vozi dober avto) in jo izkoristi. Se pa to vedno zgodi z zelo jasnimi razlogi, če jih le želimo ozavestiti.

Morda drži, da je v ljubezni in vojni vse dovoljeno, a moramo upoštevati, da je v najhujši obliki teh dveh pojavov eno brutalni konflikt z željo popolnega uničenja nasprotnika, drugo pa je vojna. Ljubezen ima, pod črto, manj pravil kot vojna. A kot v vojni, je tudi v ljubezni potrebno pametno izbirati svoje bitke.

Bivša ali bivši, ki jih ne morete pozabiti, so pač tiste ribe, ki so vam sunile vabo in odplavale stran. Potem ostanejo samo zelo selektivni spomini, ker naši možgani v teh situacijah zelo radi pozabijo na vse, kar je bilo v odnosu motečega in ohranijo le idealizirane prednosti, dokler postopoma tudi te ne zbledijo v pozabo.

Lov za bivšim partnerjem ali bivšo partnerko je skorajda vedno brez pravega zadoščenja in vodi le do dodatnih konfliktov in posledično še več bolečin. V življenju boste (če še niste) neizogibno pogrešali vsaj eno bivšo ali bivšega in se vsaj enkrat spraševali, če niste morda najboljšega razmerja za vas že uničili.

Nauk, ki se ga boste sicer boleče priučili je, da čas zares celi vse rane, pa tudi to, da smo vsi odgovorni za svoje lastne napake in da včasih ljudje odidejo ne zato, ker so bili tako zelo prepričani, da je trava na drugi strani bolj zelena, ampak preprosto zato, ker je bil odhod za njih bolj zdrava rešitev, kot če bi ostali skupaj.

Bivši in bivše naj vas torej naučijo, da je v življenju včasih potrebno kakšne stvari le spustiti in živeti dalje, potem pa dovoliti, da vas življenje zapelje tja, kjer morate biti. In prav zaradi takšnih pravljic imamo tako radi pomlad.