Če imate toliko denarja, da si lahko podjarmite Benetke in tam navkljub neodobravanju meščanov priredite najbolj dekadentno poroko zadnjih nekaj desetletij (če ne stoletij), bi na to poroko verjetno povabili skrbno izbrane prijatelje in sorodnike, kajne?

Peščico najdražjih. Tiste, ki so vam najbolj iskreno stali ob strani od prvega centa do zadnje milijarde. Vendarle je to radost, ki jo želite proslaviti v krogu vaših največjih zaveznikov, tistih, za katere se splača zapraviti milijone in jim prirediti zabavo, ki je ne bodo nikoli pozabili. Če ste Jeff Bezos je odgovor očitno: ne.

Notorični milijarder, ki je s fanfarno poroko svojo nekdanjo afero zdaj tudi uradno prekategoriziral v polnopravno zakonsko zvezo, ima očitno drugačen pogled na proslavljanje večni ljubezni.

Na odmevno in pregrešno drago poroko z Lauren Sanchez, nekdanjo televizijsko voditeljico in pilotko helikopterja, je prvi mož Amazona in trenutno četrti najbogatejši človek na svetu povabil 200 gostov, med katerimi so bila praktično samo najbolj sijoča zvezdniška imena.

KarSestre Kardashian. Oprah Winfrey. Orlando Bloom. Leonardo DiCaprio. Tom Brady. Usher. Ivanka Trump. Elton John. Neskončen niz slave, torej. “Po pričakovanjih,” bi verjetno rekli.

Pa vendarle – je to prestiž v svoji najbolj pristni obliki? Je ob dosegu vseh presežkov, ki si jih posameznik lahko zamisli, to potem ideal, ki te čaka na vrhu sveta?

Parada ekscesov

Garnitura zvezdnikov, ki so se nagnetli na beneške gondole in potem na bombastični Bezosovi jahti noreli na zabavi s peno – ta je, zgovorno, odtekala v morje, a za takšna poročna slavja tudi dežurni hollywoodski paniki, ki nas običajno svarijo pred uničevanjem planeta, vsaj za trenutek pozabijo na želve, plankton in koralne grebene – je bila vse prej kot kuratorsko zbrana družba ženinovih in nevestinih najbližjih prijateljev in sorodnikov.

Armada slavnih, ki je na beneškem letališču lezla iz zasebnih letal in sijočih limuzin se je pravzaprav gledala kot še en Met Gala cirkus, kjer najbogatejši pokažejo, da resnično obstaja dva svetova. Odeti niso bili v obleke, ampak tipične bogataške kostume, ki jih praviloma gledamo na rdečih preprogah slavnostnih dogodkov.

Pozabite na udobje ob vkrcavanju na gondole, pozabite na lahkotnost tkanin ob poletnem italijanskem soncu. To je vendarle parada ekscesov. 50 milijonov težka poroka (plus 3 milijone donacije Benetkam, da se ne pridušajo) je nemudoma sprožila nešteto odzivov, praviloma zgražanj.

Lahko bi jih seveda pripisali nevoščljivosti, saj nas je že Aristotel učil, da imamo ljudje civilizacijsko vgraviran odpor do pretiranega razkazovanja prestiža, do tistega več, kar imajo drugi in kar čutimo, da bi imeli tudi mi.

A se vseeno zdi, da je bilo sporočilo te poroke precej več kot le socialni dražljaj.

Spletkarska ljubezenska mreža

Nerodnost je povzročalo že dejstvo, da sta se Bezos in Sanchez zapletla tako, da sta varala svoja prejšnja partnerja. On takratno prvo ženo MacKenzie Scott, ki ga je ob ločitvi olupila za okoli 36 milijard v delnicah Amazona, ona pa takratnega prvega moža Patricka Whitesella, sicer uspešnega poslovneža in člana uprave medijske agencije Endeavor.

Med komentarji ni manjkalo opazk tudi na njen videz, saj se je danes 55-letna Lauren Sanchez od svojih prvih nastopov na televiziji podvrgla seriji plastičnih adaptacij. Ker je bila Lauren sicer že od nekdaj zelo lepa ženska (in tako dramatični estetski posegi nikakor niso bili potrebni), zdaj bolj zlobni jeziki ugibajo, če niso te prilagoditve le navodila Jeffa Bezosa, ki iz svoje druge žene ustvarja lutko po svojih merah. Tudi sodeč po precej obilnejšem dekolteju.

Bistvena lekcija, ki se skriva v tej razkošni poroki, je zelo jasna – da obstajata dva svetova, dve realnosti, dve trajektoriji, ki sicer obstajata vzporedno, a se le redko križata.

Zdaj sta se, tam med beneškimi kanali, za kratek trenutek, ki je razsvetlil dejansko realnost sveta. Zbrali so se slavoloki uspeha, vrhunci socialnega statusa, od katerih povprečneži ves čas prejemamo moralizirajoče opomine, kako moramo skrbeti za planet, kako moramo darovati in se žrtvovati, paziti, da smo vedno na pravi strani zgodovine (oni povedo, katera ta je, seveda).

A to so, kot kaže, navodila na naš svet. Njih se, v njihovi realnosti, v resnici ne tičejo.

So le naučene floskule, s katerimi se prenehajo ukvarjati takoj, ko stopijo na 127-metrsko superjahto in se na krovu potopijo v nekaj kubičnih metrov milnih mehurčkov, jih nato spihajo v morje in si obenem še podjarmijo antično mesto, da ga spremenijo v svoj privatni silikonski šov.

To je res njihov svet – mi le živimo v njem. Mladoporočencema pa seveda vso srečo, ne glede na to, v kateri realnosti se znajdeta.