Včasih zveze ne razpadejo zaradi “napačnega” partnerja, temveč zaradi tihih, pogosto nezavednih vzorcev, ki jih vanje prinesemo sami.
Samosabotaža pa se v ljubezni ne kaže nujno kot nekaj dramatičnega, temveč gre pogosto za drobna, ponavljajoča se vedenja, ki počasi spodkopavajo zaupanje, bližino in stabilnost.
V nadaljevanju zato preverite, ali prepoznate katerega od naslednjih petih vedenjskih vzorcev. Če se v katerem od njih prepoznate, pa to še ne pomeni poraza. Ravno zavedanje lastnih vzorcev predstavlja prvi in ključni korak k spremembi.
1. Postavljanje nerealnih pričakovanj
Popolna ljubezen, stalna pozornost, telepatsko razumevanje … Zveni kot pravljica? To tudi je. Če pričakujete, da bo partner izpolnil vse vaše potrebe, uganil vaše misli in nikoli naredil napake, si ustvarjate pogoje, v katerih nihče ne more zmagati.
Visoka pričakovanja pogosto vodijo v razočaranje, razdražljivost in nepotrebne prepire. Ljubezen ni popolnost, ampak razumevanje in kompromis.
2. Pretirano poudarjanje nepomembnih stvari
Majhen nesporazum postane “dokaz”, da mu ni mar. Pozabljeno sporočilo je “jasen znak”, da izgublja zanimanje. Če ste pogosto v obrambni drži in si vsako malenkost razlagate kot napad ali znak ogroženosti odnosa, je čas za samorefleksijo.
Pretirano analiziranje in dramatiziranje drobnih stvari namreč ne vodi v bližino, ampak v čustveno utrujenost, tako za vas kot za vašega partnerja.
3. Umikanje ob resnih trenutkih
Ko postaja odnos globlji, se začnete umikati. Nehote ustvarjate distanco, zmanjka vam motivacije za skupni čas ter začnete se čustveno zapirati. Takšen umik ni nujno znak, da vam ni več mar, vendar gre pogosto za podzavesten strah pred bližino ali ranljivostjo. A če se zaščitite pred bolečino, se žal hkrati odrečete tudi pristni ljubezni.
4. Neprestana potreba po potrditvi ljubezni
Če nenehno preverjate, ali vas ima še vedno rad, če potrebujete komplimente, zagotovila in dokaze ljubezni, znova in znova, potem iščete občutek varnosti zunaj sebe.
A ljubezen ni test, ki ga je treba neprestano opravljati. Ko poiščete varnost v sebi, ne boste več potrebovali zunanjih potrditev, in vaša zveza bo končno lahko zadihala.
5. Tišina in pasivna agresija kot način izražanja
Namesto iskrenega pogovora se odločite za molk. Namesto izražanja nezadovoljstva izbirate tihe zamere in prikrite “kazni”. Pasivna agresija pa ni način reševanja težav, temveč je način, kako jih potisniti še globlje. Zato s svojim partnerjem komunicirajte v mirnem, jasnem in spoštljivem tonu.
Kako prepoznati in premagati samosabotažo?
Najprej je pomembno, da se iskreno zazrete vase in si priznate, katere vedenjske vzorce ponavljate. Pogosto naše reakcije izhajajo iz preteklih izkušenj ali notranjih strahov, ki jih ne vedno znamo jasno prepoznati.
Ključno je, da se zavedate, ali se odzivate iz strahu ali iz zaupanja, ter da znate svoje potrebe in občutke izražati odprto in spoštljivo, brez manipulacij ali tihih zamer.
Premagovanje samosabotaže je proces, ki zahteva čas, potrpežljivost in samorazumevanje. Pomaga vam lahko iskren pogovor s partnerjem, strokovna pomoč ali samorefleksija, vendar se zrel in ljubeč odnos vedno začne pri vas samih, s pripravljenostjo na spremembo in rast. Le tako lahko zgradite trdnejšo, pristnejšo in bolj izpolnjujočo zvezo.
